|
'''Ion''' ([[grekan kel'|grek.]] ''ἰόν'' — ''mänii'') — üks'atomine vai äiatomine [[heničheneg]] elektrotäutkenke, kudamb sädase siloi, konz üks' vai enamba [[elektron|elektronad]] kadodas [[atom]]aspäi vai [[molekul]]aspäi vai ühtnedas [[atom]]ha vai [[molekul]]ha. [[Ionizacii]] (ioniden formiruind) voib tehtas korktan [[temperatur]]an ([[lämuz|lämuden]]) aigan, [[elektrokend]]an vai [[ionizirui sädegoičend|ionizirujan sädegoičendan]] painusen al. Sidä vizid, ion om atom vai molekul, kudambas elektroniden ühthine verd ei ole kohtaine [[proton]]iden ühthižen verdanke, i se azj andab atomale pozitivišt vai negativišt [[elektrotäude]]t.
Ionad erižikš heničuišhenegiš vasttase kaikiš [[substancijan agregatine olend|substancijan agregatižiš olendoiš]] — [[gaz]]oiš (ozitesikš, [[Man atmosfer|atmosferas]]), [[nozoluz|nozolusiš]] ([[suladused|suladusiš]] da [[segoitez|segoitesiš]]), [[kristall]]iš da [[plazm]]as (ozutesikš, [[tähthidenkeskeine ümbrišt|tähthidenkeskeižes avarudes]]).
Ionan [[elektrotäude|täude]] om kerdaine elektronan täutkenke. Vl. 1834 [[Faradei Maikl]] sädi «ion»-tärtusen da terminan. Tedoides [[elektrojoksuz|elektrojoksusen]] painust [[muiktuz|muiktusiden]], [[mugl]]iden da [[sol]]iden vezisegoitesihe, Faradei ezimeleti, miše mugoižiden segoitesiden [[elektrovendmahtuz]] oli ioniden likundan tagut.
Faradei nimiti [[kation]]ikš ionad pozitivižen täutkenke, kudambad likuiba segoitesiš negativižen polüsannoks ([[katod]]annoks), a [[anion]]ikš — ionad negativižen täutkenke, kudambad likuiba pozitivižen polüsannoks ([[anod]]anoks).
Ionad oma himižešti aktivižed heničudheneged, i sikš ned tarttas reakcijoihe atomoidenke, molekuloidenke da ičekesken. Ionad sündudas segoitesihe [[elektrolitine dissociacii|elektrolitižen dissociacijan]] jäl'ghe da determiniruidas [[elektrolit]]oiden ičendoid.
Voib säta ionad himižel vai fizižel mahtusel. Himižikš, ku neitraline atom kadotab ühten vai enamba elektronad, ka sil om netto-pozitivine täude, i se kuctas [[Ion#Anionad da kationad|kation]]aks. Ku atom sab elektronid, ka sil om netto-negativine täude, i se kuctas [[Ion#Anionad da kationad|anion]]aks. Ku ion om üksjaižen [[atom]]an formas, ka se kuctas atomižeks vai [[üks'atomine ion|üks'atomižeks ionaks]], a ku ionas om kaks' vai enamba atomad, ka se kuctas [[molekulärine ion|molekulärižeks]] vai [[äiatomine ion|äiatomižeks ionaks]].
Kaikil ionil om täude, sišpäi ne, kaikiden objektoiden kartte:
* vedadavedaba vastal'žed elektrotäutked ičezennoks (pozitivine negativižennoks da tagazpolin),
* sirdaba polihe ühtenvuiččen znaman täutkid (mugažo erazvuiččid ičeze väges),
* likuba traektorijadme, kudamban te kändase da om märitud [[magnitpöud]]al.
''Päine kirjutuz: [[Plazm]].''
Vedetomiden gazanvuiččiden ioniden keraduz, vai eskai gaz täuttud heničuidenhenegiden erasen verdanke gaz nimitase plazmaks. Enamba mi 99.9% Mirun nägujas substancijaspäi voib olda [[plazm]]an nägus.<ref>[http://science.nasa.gov/newhome/headlines/ast07sep99_1.htm Plasma, Plasma, Everywhere] Science@NASA Headline news, Space Science # 158. September 7, 1999.</ref> Se mülüb meiden [[Päiväine]] da toižed [[tähtaz|tähthad]], [[planetoidenkeskeine avaruz|avaruz planetoiden keskes]] da [[tähthidenkeskeine ümbrišt|avaruz tähthiden keskes]]. Plazm om nellänz' substancijan olend ([[kova hibj|kovad hibjad]], [[nozoluz|nozoluded]], [[gaz]]ad-ki), sikš ku sen ičendad oma toižed materialižkš. [[Astrofizine plazm|Astrofizižes plazmas]] om tobjimalaz elektroniden da protoniden segoitez (ioniziruidud vezinik).
== Homaičendad ==
| 