Plazm: Erod versijoiden keskes

[[Fail:Plasma-lamp 2.jpg|thumb|300px|right|Plazmlamp. Ozutab erasid kaikid koverikahambiš il'mehišpäi, filamentacijad-ki. Plazman lämoi tehnus [[elektron]]oiden sirdändan tagut üläenergižes olendaspäiolemižespäi olendahaolemižhe madalanke energijanke rekombinacijan [[ion]]idenke jäl'ghe. Nece process vedäb sädegoitushe, kudamb spektr sättub noustatadud gazale.]]

Plazm om paloin vai täuzin ioniziruidud gaz, miččes pozitivižiden i negativižiden elektrovägiden kinktuded oma ani ühthejiččedühtejiččed.<ref> Физический энциклопедический словарь. ''Гл. ред. А. М. Прохоров. Ред. кол. Д. М. Алексеев, А. М. Бонч-Бруевич, А. С. Боровик-Романов и др.'' М.: Сов. Энциклопедия, 1984. — с. 536</ref>

Erašti plazmad nimitadas nelländeks (kovan, nozolan da gazanvuiččen jal'ghe) [[Aggregatine substancijan olendolemine|aggregatižeks substancijan olendaksolemižeks]].

Nellänz' substancijan olendolemine om avaitud [[Kruks Vil'jam|Vil'jamal Kruksal]] vl. [[1879]] i om nimitadud «plazmaks» [[Lengmür Urving|Irvingal Lengmüral]] vl. [[1928]], voib olda, «[[Verenplazm|veren plazman]]» kartte. Lengmür oli kirjutanu:

Antižed filosofad, [[Empedokl]]alpäi, vahvištoitiba, miše mir kogoneb nelliš augusišpäi: maspäi, vedespäi, il'maspäi da lämoišpäi. Nece vahvištuz erasidenke lähenemidenke ühtes om kožui nügüdläižen tedokacmusenke nelliden aggregatižiden substancijan olendoidenolemižiden poliš, i plazmale, tetpas, lämoi om sättui.<ref>[http://www.krugosvet.ru/articles/123/1012368/1012368a1.htm Кругосвет. — Жданов Владимир. — Плазма. — 2009. — 21 февраля.]</ref> Plazman eričused oma opendase ''plazman fizikal''.

Nügüdläižiden kacmusiden mödhe, mirun substancijan fazaolendfazaolemine om plazm ičeze enambištos (massal läz 99,9 %).<ref>[http://www.krugosvet.ru/articles/123/1012368/1012368a2.htm Кругосвет. — Жданов Владимир. — Плазма в космосе. — 2009. — 21 февраля.]</ref>