Erinevus lehekülje "Plazm" redaktsioonide vahel

Lisatud 11 baiti ,  7 aasta eest
resümee puudub
(Aloveht - ?)
[[Fail:Plasma-lamp 2.jpg|thumb|300px|right|Plazmlamp. Ozutab erasid kaikid koverikahambiš il'mehišpäi, filamentacijad-ki. Plazman lämoi tehnus [[elektron]]oiden sirdändan tagut üläenergižes olendaspäiolemižespäi olendahaolemižhe madalanke energijanke rekombinacijan [[ion]]idenke jäl'ghe. Nece process vedäb sädegoitushe, kudamb spektr sättub noustatadud gazale.]]
 
Plazm om paloin vai täuzin ioniziruidud gaz, miččes pozitivižiden i negativižiden elektrovägiden kinktuded oma ani ühthejiččedühtejiččed.<ref> Физический энциклопедический словарь. ''Гл. ред. А. М. Прохоров. Ред. кол. Д. М. Алексеев, А. М. Бонч-Бруевич, А. С. Боровик-Романов и др.'' М.: Сов. Энциклопедия, 1984. — с. 536</ref>
 
'''Plazm''' ([[grekan kel'|grek.]] πλάσμα ''«sädud käzil»'', ''«čomitanus»'') om paloin vai täuzin ioniziruidud gaz, kudamb om neitraližiš atomišpäi (vai molekuloišpäi) i vägitadud henegišpäi (ionišpäi i elektronoišpäi). Plazman kaikid tärktamb eričuz om sen kvazineitraližuz. Nece znamoičeb, miše pozitivižiden i negativižiden vägitadud henegiden mülündkinktuded tuleba ani kohtaižushe.
 
Erašti plazmad nimitadas nelländeks (kovan, nozolan da gazanvuiččen jal'ghe) [[Aggregatine substancijan olendolemine|aggregatižeks substancijan olendaksolemižeks]].
 
Nellänz' substancijan olendolemine om avaitud [[Kruks Vil'jam|Vil'jamal Kruksal]] vl. [[1879]] i om nimitadud «plazmaks» [[Lengmür Urving|Irvingal Lengmüral]] vl. [[1928]], voib olda, «[[Verenplazm|veren plazman]]» kartte. Lengmür oli kirjutanu:
 
 
 
 
Antižed filosofad, [[Empedokl]]alpäi, vahvištoitiba, miše mir kogoneb nelliš augusišpäi: maspäi, vedespäi, il'maspäi da lämoišpäi. Nece vahvištuz erasidenke lähenemidenke ühtes om kožui nügüdläižen tedokacmusenke nelliden aggregatižiden substancijan olendoidenolemižiden poliš, i plazmale, tetpas, lämoi om sättui.<ref>[http://www.krugosvet.ru/articles/123/1012368/1012368a1.htm Кругосвет. — Жданов Владимир. — Плазма. — 2009. — 21 февраля.]</ref> Plazman eričused oma opendase ''plazman fizikal''.
 
Nügüdläižiden kacmusiden mödhe, mirun substancijan fazaolendfazaolemine om plazm ičeze enambištos (massal läz 99,9 %).<ref>[http://www.krugosvet.ru/articles/123/1012368/1012368a2.htm Кругосвет. — Жданов Владимир. — Плазма в космосе. — 2009. — 21 февраля.]</ref>
 
Kaik [[Tähtaz|tähthad]] oma plazmaspäi, sen ližaks avaruz niiden keskes om täuttud plazmal, hot' harvetud-ki lujas (muga nimitadud ''[[tähtazkeskeine avaruz]]'').
52 063

muudatust