Jalt: Erod versijoiden keskes
Südäimišt om heittud Ližatud südäimišt
pEi ole vajehtusen ühthevedoid |
+ |
||
Rivi 17:
== Istorii ==
Eländpunkt mainitase vspäi 1154, i 15. voz'sadahasai sen nimitused oliba ''Džalit, Jalit, Kaulit'' ({{lang-uk|Джаліта, Яліта, Кауліта}}). Jalit oli muretud manrehkaidusel 15. voz'sadan kahtendes poles, udessündutihe 70 vodes päliči. Sai lidnan statusad vl 1838. [[Toine mail'man soda|Toižen mail'man sodan]] aigan oli okkupiruidud nacistoil (7. kül'mku 1941 — 16. sulaku 1944). Vn 1945 4.-11. päivil uhokud lidn vastsi [[Jaltan konferencii|Jaltan konferencijad]], se pani sodanjäl'ghišt mail'man jagod.
Jalt šingotase kurortal, meriportal i sömtegimištol (vin, kalanümbriradmine).
Rivi 26:
Kaik 32 eländpunktad mülüdas lidnümbrikho: 2 lidnad (toine om [[Alupk]]), 21 lidnanvuittušt žilod (järedad oma [[Gaspr]], [[Gurzuf]], [[Koreiz]], [[Massandr]]) i 9 žilod.
== Eläjad
Vl 2014 Jaltan eläjiden lugu oli 76 746 ristitud, lidnümbrikon — 141 365 ristitud 282,9 km² pindal. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 89 tuhad eläjid vl 1987, lidnümbrikon territorijan — 163 230 eläjad vl 1989. Turistižel sezonal (keväz'ku-sügüz'ku) lidnan ristitišt ližadub 500 tuhazesai tulnuzidenke turistoideke.
Rahvahad (lidnan eläjad, 2001): [[venänikad]] — 67%, [[ukrainalaižed]] — 27%, [[vaugedvenälaižed]] — 2%, [[krimantatarlaižed]] — 1%, toižed rahvahad — 3%.
== Transport ==
Avtobusad, trolleibusad i funikulörad oma kundaližeks transportaks lidnas. Torguindmeriport radab. Lähembaižed raudtestancii i lendimport sijadasoiš [[Simferopol'|Simferopoliš]] 90 km pohjoižhe avtotedme (trolleibusjono) i [[Sevastopol'|Sevastopoliš]] 85 km päivlaskmha avtotedme.
Rivi 38 ⟶ 41:
{{Commons|Yalta}}
[[Kategorii:Kriman lidnad]]
[[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]]
| |||