Rezerford Ernest: Erod versijoiden keskes
Südäimišt om heittud Ližatud südäimišt
Om sätud uz' lehtpol', kudamban südäiolend om '{{1000}} {{Personalii | изображение = | описание изображения = }} '''Ernest Rezerford'''-ižand ({{lang-en|Ernes...' |
+ |
||
Rivi 1:
{{1000}}
{{Personalii
| изображение = Ernest Rutherford LOC.jpg
| описание изображения = Ernest Rezerfordan fotokuva
}}
'''Ernest Rezerford'''-ižand ({{lang-en|Ernest Rutherford}}; sünd. [[30. eloku]] [[1871]], Spring-Gruv-žilo, [[Uz' Zelandii]] — kol. [[19. reduku]] [[1937]], [[Kembridž]], [[Anglii]], [[Sur' Britanii]]) oli britanine fizikantedomez' udenzelandijan augotižlibundanke. Om [[Nobelän premii himijas|Nobelän premijan himijas]] vn 1908 laureatan. [[Südäitukuine fizik|Südäitukuižen fizikan]] ezitat.
Vl 1898 nor' fizikantedomez' avaiži α- i β-čihodamižid. Vl 1911 todesti [[atom]]an südäitukun i [[elektron]]iden olendad olmas [[al'faheneg]]iden häiktusen kodval. Rezerford sauvoi atoman planetarižen modelin kodvaspäi, sädi atoman pol'čihodamižen koncepcijad
Tedomez' kirjuti koume tomad tedotöid, kaik oma kodvid aluseks: «Radioaktivižuz» (1904), «Radioaktivižed kändandad» (1905) i «Radioaktivižiden substancijoiden sädegoičendad» (1930, ühtes Džeims Čedvikanke i Čarl'z Ellisanke).
Himine [[rezerfordii|element nomer 104]] om nimitadud Rezerfordan muštoks.
Ernest oli nelländen lapsen kanzas kahtentoštkümnen kesken. Openui lujas hüvin i sai stipendijad. Vl 1900 tedomez' nai, oti pansionan emägan Meri Džordžina Njuton-tütärt (1876−1945) akaks, üks'jäine Eilin Meri-tütär oli sündnu (1901−1930), nell' vunukad oli hänespäi.
== Homaičendad ==
| |||