Saksanma: Erod versijoiden keskes
Südäimišt om heittud Ližatud südäimišt
pEi ole vajehtusen ühthevedoid |
+ |
||
Rivi 16:
| Religii = [[hristanuskond]], [[ateizm]]
| Valüt = [[evro]] (€) (EUR)<ref>Edel 2002 vot — [[saksan mark]].</ref>
| Internet-domen = [[.de]]<ref>Mugažo [[.eu]] kuti [[EÜ
| Telefonkod = +49
| Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2
Rivi 27:
== Istorii ==
Saksanman valdkundan aluz om pandud vn 962 2. päiväl uhokud, konz [[Otton I]] kändihe [[Pühä Rimalaine imperii|Pühän Rimalaižen imperijan]] ezmäižeks imperatoraks. Imperii oli olmas vhesai 1806, čihozi francijalaižen [[Napoleon I]]-sodakäsknikan naprindan mödhe. Enččed federacijanmad sädihe ühtištusid: Pohjoižsaksanman ühtištuz, [[Avstrijan imperii]], [[Prussii]]. Vl 1870 udesnimitihe Pohjoižsaksanman ühtištust [[Germanijan imperii|Germanijan imperijaks]], se ühtni molembihe mail'man sodoihe i tuli lophu. Enččen Prussijan territorii NSTÜ i Pol'šanma jagoiba keskneze, deportiruihe saksalaižid sen agjoišpäi. Saksanman federacijanmad oliba jagadud AÜV:oiden, Suren Britanijan, Francijan i NSTÜ:n keskes. Nevondkundaline pala oli olmas eriži kuti Germanijan Demokratine Tazovaldkund i Päivnouzmaine Berlin [[vilusoda]]n tagut. Päivlaskmaižed da päivnouzmaižed Saksanman palad ühtniba vn 1990 3. päiväl redukud.
Jäl'gmäine Konstitucii<ref>[http://www.1000dokumente.de/?c=dokument_de&dokument=0014_gru&object=translation&l=ru Saksanman Konstitucijan tekst vl 1991. — ''1000dokumente.de''.] {{ref-ru}}</ref> ({{lang-de|Grundgesetz}} «Päkäskuz», ''GG'') tuli väghe vn 1949 23. päiväl semendkud päivlaskmaižiš federacijanmaiš, vl 1957 — [[Saar]]as, vl 1990 — [[Berlin]]as da päivnouzmaižiš federacijanmaiš.
Rivi 34:
[[Fail:Relief Map of Germany.svg|thumb|left|250px|Saksanman reljefan kart.]]
Saksanmal om mavaldkundröunoid [[Pol'šanma]]nke (piduz — 467 km) da [[Čehanma]]nke (704 km pitte) päivnouzmaižes, [[Avstrii|Avstrijanke]] (801 km) da [[Šveicarii|Šveicarijanke]] (348 km) suves, [[Francii|Francijanke]] suvipäivlaskmas (418 km), [[Lüksemburg]]anke (128 km), [[Bel'gii|Bel'gijanke]] (133 km) da [[Alamad|Alamaidenke]] (575 km) päivlaskmas, [[Danii|Danijanke]] pohjoižes (140 km). Ühthine röunoiden piduz — 3714 km. [[Pohjoižmeri|Pohjoižen]] da [[Baltijan meri|Baltijan]] meriden randanpird om 2389 km.
Reljef om tazo da kukhikaz pohjoižpalas, [[Al'pad]] da sen ezimägišt sijadasoiš suvipalas. Znamasižed joged oma [[Rein]], [[Dunai]], [[El'b]], [[Vezer]] i [[Oder]], ned sädas ičeze basseinoid i ühtenzoittas laivkanalil. Klimat om [[ven vö|ven]] meren pohjoižes i kontinentaline suvipalas.
Londuseližed pävarad oma [[kivihil']], [[bur hil']], [[londuseline gaz]], [[raud|raudkivend]], [[vas'k]], [[nikel']], [[uran (himine element)|uran]]; toižed varad — [[potaš]], [[keitandsol]], [[sauvondmaterialad]], [[mec]]ad, [[mahuz|mustma]].
| |||