Plazm: Erod versijoiden keskes

[[Fail:Plasma-lamp 2.jpg|thumb|300px|right|250px|Plazmlamp. Ozutab erasid kaikid koverikahambiš il'mehišpäi, filamentacijad-ki. Plazman lämoi tehnus [[elektron]]iden sirdändan tagut üläenergižes olemižespäi olemižhe madalanke energijanke rekombinacijan [[ion]]idenke jäl'ghe. Nece process vedäbvedab sädegoitushe, kudambkudamban spektr sättub noustatadud gazale.]]

Plazm om paloin vai täuzin ioniziruidud [[gaz]], miččes pozitivižiden i negativižiden elektrovägiden kinktuded oma ani ühtejiččed.<ref> Физический энциклопедический словарь. ''Гл. ред. А. М. Прохоров. Ред. кол. Д. М. Алексеев, А. М. Бонч-Бруевич, А. С. Боровик-Романов и др.'' — М.: Сов. Энциклопедия, 1984. — сLp. 536. {{ref-ru}}</ref>

'''Plazm''' ([[grekan kel'{{lang-el|grek.]] πλάσμα}} ''«sädud käzil»'', ''«čomitanus»'') om paloin vai täuzin ioniziruidud gaz, kudamb om neitraližiš atomišpäi (vai molekuloišpäi) i vägitadud henegišpäi (ionišpäi i elektronišpäi). Plazman kaikid tärktamb eričuz om sen kvazineitraližuz. Nece znamoičeb, miše pozitivižiden i negativižiden vägitadud henegiden mülündkinktuded tulebatuldas ani kohtaižushe.

Erašti plazmad nimitadas plazmad substancijan nelländeks (kovan, nozolan da gazanvuiččen jal'ghe) [[agregatine olend|agregatižeks olendaks]].

Nellänz' substancijan olemine om avaitud [[Kruks Vil'jam|Vil'jamaljam Kruksal]] vl. [[1879]] i om nimitadud «plazmaks» [[Lengmür Urving|IrvingalIrving Lengmüral]] vl.vodes [[1928]], voib olda, «[[Verenplazmverenplazm|veren plazman]]» kartte. Lengmür oli kirjutanu:

{{oteg|Heittes avaruzavarust elektrodoiš ümbri, kus sijadase eraz-se elektronoidenelektroniden lugumär, ionad da elektronad oma ioniziruidud gazas ani kohtaižiš lugumäriš, sen tagut sisteman ühthine elektrovägi om lujas vähä. Mö kävutam «plazm»-tärtust, miše kuvitelda sidäsen neitrališt aloveht, mitte om ioniš da elektronišpäi.}}

Antižed filosofad, [[Empedokl]]alpäi, vahvištoitiba, miše mir kogoneb nellišnelläs augusišpäiaugusespäi: maspäi, vedespäi, il'maspäi da lämoišpäi. Nece vahvištuz erasidenke lähenemidenke ühtes om kožui nügüdläižennügüdläiženke tedokacmusenke nellidennellän aggregatižidenagregatižen substancijan olemižidenolemižen poliš, i plazmale, tetpas, [[lämoi]] om sättui.<ref>[http://www.krugosvet.ru/articles/123/1012368/1012368a1.htm Кругосвет. — ''Жданов Владимир''. — Плазма // Кругосвет. — 2009. — 21. февраляuhoku.] {{ref-ru}}</ref>. Plazman eričused oma opendase ''plazman fizikal''.

Nügüdläižiden kacmusiden mödhe, mirun substancijan fazaolemine om plazm ičeze enambištos (massal läz 99,9 %).<ref>[http://www.krugosvet.ru/articles/123/1012368/1012368a2.htm Кругосвет. — ''Жданов Владимир''. — Плазма в космосе // Кругосвет. — 2009. — 21. февраляuhoku.] {{ref-ru}}</ref>

Kaik [[Tähtaztähtaz|tähthad]] oma plazmaspäi, sen ližaks avaruz niiden keskes om täuttud plazmal, hot' harvetud-ki lujas (muga nimitadud ''[[tähtazkeskeine avaruz]]'').

* [http://www.inp.nsk.su/chairs/plasma/sk/fpl.ru.shtml Plazman fizikan kafedran lekcijad (''inp.nsk.su'', Novosibirskan valkundaline universitet).] {{ref-ru}}

* [http://www.femto.com.ua/articles/part_2/2843.html ''Plazm''-kirjutuz ''femto.com.ua''-fizikenciklopedijas.] {{ref-ru}}

* [http://www.youtube.com/watch?v=-VjZEp_a9xw&hl=ru Plazman polhe kinožurnalas «Tahtoin teta kaiked»-kinoaiglehteses ''youtube.com''-saital.] {{ref-ru}}

* [http://lenta.ru/news/2007/11/13/antenna/ Plazmantennad ''lenta.ru''-saital.] {{ref-ru}}