Vajehtuz 14. Keväz’ku 2018, kell 00:31 vajehta Koiravva (pagin \| tehtud radod) 73 391 vajehtused p formitez ← Vanhemb vajehtuz		Vajehtuz 14. Keväz’ku 2018, kell 00:39 vajehta heitta Koiravva (pagin \| tehtud radod) 73 391 vajehtused pEi ole vajehtusen ühthevedoid Udemb vajehtuz→
Rivi 22: '''Venäma''' ([[venän kel'\|venäkelel]]: ''Россия'') vai '''Venälaine Federacii''' (lühetud nimi: '''VF''', venäkelel: ''Российская Федерация''), molembad nimitused oma oficialižed, om valdkund [[Evrop\|Päivnouzmaižes Evropas]] da [[Azii\|Pohjoižes Azijas]]. Venäman pälidn da kaikiš suremb lidn om [[Moskv]]. Vl 2013 ~~Venäläižes Federacijas~~kaik oli 15 lidnad Venälaižes Federacijas, kudambiden eläjiden lugu oli enamb 1 mln ~~eläjad~~eläjid: [[Moskv]], [[Piter]], [[Novosibirsk]], [[Jekaterinburg]], [[Alauz'lidn\|Alanovgorod (Alauz'lidn)]], [[Kazan']], [[Čeläbinsk]], [[Samar]], [[Omsk]], [[Rostov Donal]], [[Uf]], [[Krasnojarsk]], [[Perm']], [[Voronež]], [[Volgograd]]. Venäma om [[Ma]]n kaikiš suremb valdkund pindan mödhe — 17 075 400 km². Vl [[2010. voz'\|2010]] ~~Venäläižen~~Venälaižen ~~federacijan~~Federacijan eläjiden lugu oli 141 927 297 eläjad (9-nz' sija [[Ma]]s). Valdkundaline kel' om [[venäkel']], dai mugažo ičeze valdkundaližed keled oma 23 federacijan subjektoiš. Venäma om [[Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii\|Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacijan]], [[Ripmatomiden Valdkundoiden Ühtnend]]an, [[Evrazijan Ekonomižen Ühtištuz\|Evrazijan Ekonomižen Ühtištusen]] da toižiden organizacijoiden ühtnii. == Istorii == Vl [[862. voz'\|862]] päivnouzmslavine (Amuižvenälaine) valdkund sündui. Äjad päivnouzmslavižed heimod ühtetas sihe. Möhemba, feodaližen rouhusen tagut, se jagase paloihe — ičenaižihe ruhtinazkundoihe. XIII. voz'sadal venälaižed ruhtinazkundad puttas mongoližiden hanoiden ~~tobmusen~~tobmuden alle. Vl [[1380. voz'\|1380]] venälaine [[Donan Dmitrii\|Donan Dmitrii (Dmitri Donskoi)]]-ruhtinaz vägestab Mamai-hanan voinväged Kulikovo-toras. XVI. voz'sadal Moskvan ruhtinazkund (möhemba — valdkund) zavodib lujetas, susedruhtinazkundad ühtetas sihe. Muga ühthine keskustoittud valdkund oli sündnu. [[Ivan IV\|Ivanan IV (Grazijan)]]-carin aigan Venälaine valdkund levitab jalos ičeze röunad. Se anastab Kazanin da Astrahanin hankundoid. XVII. voz'sadal, jäl'ges Ivanan IV surmad, Torokaig zavodiše. [[Pol'šanma\|Pol'šanmaižed]] voinväged tuldas Venämaha. Vl [[1612. voz'\|1612]] venälaine ratnikišt, kudamban ezinenas [[Minin Kuz'ma\|Minin]] da [[Požarskii Dmitrii\|Požarskii]] oma, vägestadas pol'šalaižid. Vl [[1613. voz'\|1613]] uz' car' valičese, kudambaks [[Romanov Mihail\|Mihail Romanov]] tegese. [[Romanoviden dinastii]] ohjastab Venämad vodelesai [[1917. voz'\|1917]]. XVIII. voz'sadan augotišes [[Sur' Petr\|Petr I]]-car']] zavodib ičeze masštabižed reformad valdkundas da tegeb sidä [[Venäman imperii\|Venäman imperijaks]]. [[Pohjoižvoin]]an (1700—1721) jäl'ghe Venälaine imperii sab maid [[Baltijanmeren rand]]oil. Vl [[1812. voz'\|1812]] voin («Tatanmaine voin») zavodiše [[Napoleon I\|Napoleonižen]] [[Francii\|Francijanke]]. Venälaižed voinväged vägestadas neciš voinas evropalaižiden ühtnenuziden valdkundoiden abunke. Vl [[1861. voz'\|1861]] maorjanoiktuz om tühjitadud. XIX. voz'sadan lop harakterizuiše tegimišton da radajiden lugun kazvol. Vozil 1905—1907 oli [[ezmäine venäläine revolücii]]. Vl [[1914. voz'\|1914]] ~~Venäläine~~Venälaine imperii, Antantan ühtnijan oldes, tuleb [[Ezmäine mail'man voin\|Ezmäižhe mail'manvoinha]]. Vn 1917 uhokul revolücii zavodiše («Uhokun revolücii»), kudamb tühjitab monarhijad i tegeb Venäman tazovaldkundaks. Pordaigaine ohjastuz tedotab voinan jätkmižes, no sügüzel bol'ševikad anastadas tobmut [[Lenin Vladimir\|Lenin]] ezinenas. Vozil 1918—1922 — [[Rahvahanikoiden soda]], kudambas bol'ševikad vägestadas. Vl 1922 tedotadas [[Nevondkundaline Ühtištuz\|NSTÜ:n]] sädandas. Vozil 1941—1945 — Venäman ühtnemine [[Toine mail'man voin\|Toižhe mail'manvoinha]] («Surhe Tatanman voinha») [[Saksanma]]d vaste. Rivi 47: Venälaine Federacii om [[Tün' valdmeri\|Tünen]], [[Atlantine valdmeri\|Antlantižen]] ([[Baltijan meri\|Baltijan]], [[Mustmeri\|Must]]- da [[Azovmeri\|Azovan]] mered), [[Jävaldmeri]]n da [[Kaspijan meri\|Kaspijan meren]] randoil, sen merirandad oma kaikiš pidembad Man toižihe valdkundoihe rindataden (37,653 km). Venämal oma mavaldkundröunad [[Norvegii\|Norvegijanke]], [[Suomenma]]nke, [[Estinma]]nke, [[Latvii\|Latvijanke]], [[Litvanma]]nke, [[Pol'šanma]]nke, [[Vaugedvenäma]]nke, [[Ukrain]]anke, [[Gruzii\|Gruzijanke]] (sidä kesken [[Abhazii\|Abhazijanke]] da [[Suviosetii\|Suviosetijanke]]), [[Azerbaidžan]]anke, [[Kazahstan]]anke, [[Mongolii\|Mongolijanke]], [[Kitai]]nke da [[Korejan Rahvahaline Demokratine Tazovaldkund\|Korejan ~~Rahvahaližen~~Rahvahaliženke ~~Demokratižen~~Demokratiženke Tazovaldkundanke]]; vezivaldkundröunad [[AÜV\|Amerikan Ühtenzoittud Valdkundoidenke (Štatoidenke)]] da [[Japonii\|Japonijanke]]. Venäman agjahižed čokkoimed kontinental: agjahine pohjoine punkt — [[Čelüskinan nem']] [[Krasnojarskan rand]]as; agjahine suvipunkt — [[Bazardüzünmägi]] [[Dagestanan Tazovaldkund]]as; agjahine päivlaskmpol'ne punkt — [[Dežnövan nem']] [[Čukotkan avtonomine ümbrik\|Čukotkan avtonomižes ümbrikos]]; agjahine päivnouzmpol'ne punkt — [[Baltijan letejono]] [[Kaliningradan agj]]as. Keskuzpunkt — [[Vivijärv]] [[Krasnojarskan rand]]as. ~~Venämas~~Kaik om enamba 120 tuhad jogid da ümbri 2 mln järvid Venämas. Kaikiš pidembad joged oma [[Amur]], [[Lenanjogi]], [[Kamanjogi]], [[Jenisei]], [[Irtiš]], [[Ob']], [[Volg]]; kaikiš surembad järved — [[Kaspijan meri]], [[Baikal]], [[Ladogjärv]] da [[Änine]]. == Politine sistem == 1993. voden [[Venälaižen Federacijan konstitucii\|konstitucijan]] mödhe Venälaine Federacii om demokratine federativine valdkund [[segoitadud tazovaldkund\|prezidentiž-~~parlamentižen~~parlamentiženke ~~tazovaldkundaližen~~tazovaldkundaliženke]] ohjanduzmahtusenke. === Valdkundan pämez' === Venäman pämez' om [[Venälaižen Federacijan prezident\|prezident]], ~~kudambad eläjäd~~eläjad valitas händast kudeks vodeks. Kahtenden strokun voimuz om ~~voimuz~~olmas. Venäman Prezidentoiden nimikirjutez:

Venäma: Erod versijoiden keskes