Slovenijan kel'

Slovenijan kel' (ičeze nimitused: slovenski jezik, slovenščina) om üks' indoevropižiš, slavižiš kelišpäi.

Slovenijan kelen levigandusen kart Slovenijas da sen ümbrištos

Kelen reguliruindorganzacii om Slovenijan tedoiden da čomamahtoiden Akademii (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, SAZU, Lüblän).

Leviganduz

vajehta

Kel' om Slovenijan valdkundkeleks. Pagižijoiden lugu — 2,5 millionad ristituid (2010), elädas Slovenijas päpaloin.

Nügüd'aigan slovenijan kel' jagase nenikš:

  • kogotud kel' (zborni jezik): školan, teatran da toižiden aluzkundoiden kirjankel';
  • ühthine, vai paginkirjankel' (splošno ali knjižnopogovorni jezik): Slovenijan lidnoiš i keskuzpalas;
  • sidodud paginoihe regionaližed paginkeled.

Ümbrikirjutand

vajehta

Kirjkel' om latinan kirjamišton pohjal. Kogoneb 25 latinan kirjamespäi (ei ole kirjamid Q, W, X, Y, no om ližatud Č, Š, Ž), i koume digrafad oma (DŽ, LJ, NJ), ei otkoi niid kirjamikš.

Paginkel' jagase 32..48 paginaks standartata, ühtenzoittas niid seičemehe..ühesha gruppha. Nügüd'aigaižen kirjankelen sädand tuli lophu 1850-nzil vozil, baziruiše Lüblänan paginal, se om alangištoiden i mägiden paginoiden pol'tel.

Substantivad oleldas koumel rodul, hengestadud i ei. Kätas niid kuden kändon mödhe. Koume grammatišt lugud: üks'lugu, kaksitadud lugu, äilugu. Sanoiden järgenduz sanundas om joudai, bazine — SVO. Muzikaline painend om kaičenus paginoiden rives.

Lugusanad

vajehta
  • èn — üks'
  • dvá — kaks'
  • tríje — koume
  • štírje — nell'
  • pét — viž
  • šést — kuz'
  • sédem — seičeme
  • ósem — kahesa
  • devét — ühesa
  • desét — kümne
  • dvájset — kaks'kümne
  • trídeset — koumekümne
  • stó — sada
  • tísoč — tuha

Frazad

vajehta
  • Zdravo! — Tervhen!
  • Kako ti je ime? — Kut sindai kuctas?
  • Od kod si? — Kugalaine oled?
  • Kje živiš? — Kus sinä eläd?
  • Adijo! / Se vidimo! — Nägemižhesai!
  • Hvala! — Kitän.

Homaičendad

vajehta