Sekund

Sekund (latin.: secunda-sanaspäi «kahtenz'» secunda divisio-virkehes «(časun) kahtenz' jagand») om aigan pordon märičendühtnik. Om rahvahidenkeskeižen SI-sisteman päižes seičemes märičendühtnikaspäi. Rahvahidenkeskeine znamoičend om s, grafine: ″.

Köläidimčasuiden shem köläidusiden kaks'sekundiženke pordonke

Vahvištadud vl 1967 märhapanendan mödhe, sekund om aigan interval, kudamb om tazostadud cezijan-133 atoman sädegoičendan 9 192 631 770 pordha sen atoman päolendan päličmanendas energijan kahten ülähenon tazopindan keskes, ku atom om tünäs 0 K lämudel. Se om koumanz' sekundan märhapanend, om kirjutadud tarkoiktemb vl 1997, ližatihe cezijan atoman arvoimižid.

Vastmäričendühtnik sekundale (s⁻¹) om paksuden herc (Hz).

Istorii

Amuižes mirus eliba sekundoita, aigan kaikiš lühüdamb märičendühtnik oli aig-gradus (nell' minutad). Keskaigan kävutaškanzihe sekundad astronomijas Kudmaižen likundan tarkoiktemban lugendan täht. Vl 1000 persine Al' Biruni-tedomez' märiči täuz'kudamiden aigoid konkretižiden nedaliden täht i kävuti päivid, časuid, minutoid, sekundid, koumandesid i nelländesid pühäpäivän keskpäiväspäi lugeten. Latinankel'žed tedomehed ottihe sekund-terminad kävutamižhe 13. voz'sadaspäi. Datiruidud 1560..1570 vozil časud Fremersdorfan keradusespäi kändihe ezmäižikš punotižčasuikš sekundtomaraiženke. 1670-80-nzil vozil tegihe meles mehanižid časuid köläidimenke, i voimuz tegihe märita sekundid tarkoiktusen täizöiženke märanke. Sekund-sana kut märičendühtnik tuli anglijan kel'he 17. voz'sadan lopus.

Ende märhapanihe sekundad päivesen dolän kal't (1 / 86 400 MKS-sistemas, 1940-nded voded), tropižen voden doläl (1 / 31 556 925,9747, vspäi 1960).

Ühtnikad sekundan alusel

Sätas ližaühtnikoid sekundan alusel SI-sisteman standartižiden prefiksoiden abul. Enamba kaiked kävutadas toižid märičendühtnikoid: minut (60 sekundad), čas (3 600), päivez (86 400), voz' (31 557 600).

Äikerdoittud sekundan i sen doliden kävutandan ozutesed

Suruz	Märičendühtnik	Znam	Ozutez		Suruz	Märičendühtnik	Znam	Ozutez
101	dekasekund	das	ei ole rekomendacijad kävutandale		10−1	decisekund	ds	ei ole rekomendacijad kävutandale
102	gektosekund	gs / hs	1 min 40 s, ei ole rekomendacijad kavutandale		10−2	santisekund	ss / cs	ei ole rekomendacijad kävutandale
103	kilosekund	ks	16 min 40 s		10−3	millisekund	ms	—
106	megasekund	Ms	11 päiväd 13 časud 46 min 40 s		10−6	mikrosekund	µs	—
109	gigasekund	Gs	31,7 vot		10−9	nanosekund	ns	—
1012	terasekund	Ts	31 700 vot		10−12	pikosekund	ps	—
1015	petasekund	Ps	31,7 mln vozid		10−15	femtosekund	fs	—
1018	eksasekund	Es	31,7 mlrd vozid		10−18	attosekund	as	—
1021	zettasekund	Zs	31,7 trln vozid		10−21	zeptosekund	zs	—
1024	iottasekund	Is / Ys	31,7 kvadrillionad vozid		10−24	joktosekund	js / ys	—
1027	ronnasekund	Rs	31,7 kvintillionad vozid		10−27	rontosekund	rs	—
1030	kvettasekund	Kvs / Qs	31,7 sekstillionad vozid		10−30	kvektosekund	kvs / qs	—