Piguz
Piguz (standartine znam: latin.: vēlōcitās-sanaspäi) om vektorine fizine suruz, harakterizuib sirdmižen heredust i materialižen čokkoimen likundan čuradust valitud lugendsistemas.
Klassižes mehanikas suruz om čokkoimen radiusvektoran toižetišhe aigan mödhe tazostadud:
Piguz märičese metril sekundas SI-sistemas, santimetril sekundas SGS-sistemas.
Vepsän keles piguden skalärine suruz nimitase mugažo pigudeks, se suruz om piguden vektoran modul' vai čokkoimen algebraline piguz, toižin sanoin -vektoran projekcii čokkoimen traektorijan kosketajale. Erasiš-se toižiš keliš skalärine piguz nimitase eriližikš, oz., celeritas latinan keles, speed anglijan keles.
«Piguz»-termin kävutase tedos avaros-ki el'genduses kut miččen-se suruden (ei vaiše radiusvektoran) vajehtusen heredust toižen suruden rindataden (aig paksumba, no avaruz da tž. oleldas). Oz., sekoidas saumpigudes, lämuden vajehtusen, himižen reakcijan, gruppan i ühtištusen piguziš. Matematižikš «vajehtusen hereduz» harakterizuiše kaceltud suruden toižetišel.
Augotižpiguz () om materialižen čokkoimen piguz kurol aigan pordhišton mödhe.
Toižed levitadud piguded:
- kosmižed piguded;
- lainhiden levigandusen piguded;
- kulundan piguz;
- vauktusen piguz;
- gravitacijan piguz.
Piguden märičendühtnikad
vajehtaLinearine piguz:
- metr sekundas (m/s);
- kilometr časus (km/č), vai n kilometrad časpiguz;
- sol'm (merimijläd časus);
- Mahan lugu, 1 Mah om kulundan pigudehe tazostadud;
- vauktusen piguz vakuumas (znamoitas c).
Saumpiguz:
- radianad sekundas, sen fizine märičend om 1/s;
- pöruded sekundas (tehnikas);
- gradusad (vai gradad) sekundas.
Märičendühtnikoiden rindatused
vajehta- 1 m/s = 3,6 km/č
- 1 sol'm = 1,852 km/č = 0,514 m/s
- Маh 1 ~ 330 m/s ~ 1200 km/č (rippub il'man olijoiš arvoimižišpäi)
- c = 299 792 458 m/s
Pigudehe sidodud tärtused
vajehtaPigudehe sidodud vepsän tärtused
vajehta- Otta pigut — lähtta joksten erazvuiččihe polihe.
- Pigudenotand — piguden ližaduz sijalpäi.