Piguz (standartine znam: latin.: vēlōcitās-sanaspäi) om vektorine fizine suruz, harakterizuib sirdmižen heredust i materialižen čokkoimen likundan čuradust valitud lugendsistemas.

Keskmäižen piguden i kuropiguden kuva

Klassižes mehanikas suruz om čokkoimen radiusvektoran toižetišhe aigan mödhe tazostadud:

Piguz märičese metril sekundas SI-sistemas, santimetril sekundas SGS-sistemas.

Vepsän keles piguden skalärine suruz nimitase mugažo pigudeks, se suruz om piguden vektoran modul' vai čokkoimen algebraline piguz, toižin sanoin -vektoran projekcii čokkoimen traektorijan kosketajale. Erasiš-se toižiš keliš skalärine piguz nimitase eriližikš, oz., celeritas latinan keles, speed anglijan keles.

«Piguz»-termin kävutase tedos avaros-ki el'genduses kut miččen-se suruden (ei vaiše radiusvektoran) vajehtusen heredust toižen suruden rindataden (aig paksumba, no avaruz da tž. oleldas). Oz., sekoidas saumpigudes, lämuden vajehtusen, himižen reakcijan, gruppan i ühtištusen piguziš. Matematižikš «vajehtusen hereduz» harakterizuiše kaceltud suruden toižetišel.

Augotižpiguz () om materialižen čokkoimen piguz kurol aigan pordhišton mödhe.

Toižed levitadud piguded:

Piguden märičendühtnikad

vajehta

Linearine piguz:

  • metr sekundas (m/s);
  • kilometr časus (km/č), vai n kilometrad časpiguz;
  • sol'm (merimijläd časus);
  • Mahan lugu, 1 Mah om kulundan pigudehe tazostadud;
  • vauktusen piguz vakuumas (znamoitas c).

Saumpiguz:

  • radianad sekundas, sen fizine märičend om 1/s;
  • pöruded sekundas (tehnikas);
  • gradusad (vai gradad) sekundas.

Märičendühtnikoiden rindatused

vajehta
  • 1 m/s = 3,6 km/č
  • 1 sol'm = 1,852 km/č = 0,514 m/s
  • Маh 1 ~ 330 m/s ~ 1200 km/č (rippub il'man olijoiš arvoimižišpäi)
  • c = 299 792 458 m/s

Pigudehe sidodud tärtused

vajehta

Pigudehe sidodud vepsän tärtused

vajehta
  • Otta pigut — lähtta joksten erazvuiččihe polihe.
  • Pigudenotand — piguden ližaduz sijalpäi.

Homaičendad

vajehta