Nanotehnologii

Nanotehnologii om fundamentaližen i sättutoitud tedon da tehnikan jaguz produktoiš (kalud, materialad) anttud atomstrukturanke, mülütab niiden tehmižen teoretišt alust, tedoidusen, analizan i sintezan metodoid, kävutandan mahtusid. Tehmine mäneb erižiden atomoiden i molekuloiden manipuliruindal.

Nimitadas palaižid 1..100 nanometrad surtte nanopalaižikš tobjimalaz. Tehnologijan kaikiš avaromb nügüdläine kävutand tegese nanoelektronikan sarakos.

Istorii

Vasttihe ezmäižid ezimeletusid atoman surtte objektoiden tedoidusen voimuses Isaak Njuton-tedomehen vn 1704 «Optik»-kirjas (angl.: Opticks). Siš kirjas Njuton vauvhatab, miše tuleban aigan mikroskopad lindäs tedoita «korpuskuloiden peitusid»^[1].

Japonine Norio Taniguti-fizikantedomez' (japon.: 谷口紀男, 1912−1999) kävuti «nanotehnologii»-terminad (angl.: nano-technology) ezmäižen kerdan ičeze vn 1974 tedotös pol'veimiden sädandas, nimiti tärtuseks tegesiden tehmišt severt-se nanometrid surtte. Amerikaine Erik Dreksler-tedomez' i inžener populärizui nanotehnologijoid, sädi molekulärižiden nanorobotoiden teorijad, kävuti terminad 1980-nziden voziden kirjoiš: «Sädandan mašinad: Nanotehnologijoiden tuleb era» (angl.: Engines of Creation: The Coming Era of Nanotechnology) i «Nanosistemad: molekulärine mašiništ, tehmine, lugend» (Nanosystems: Molecular Machinery, Manufacturing, and Computation). Mez' sädi matematižiden lugendoiden mahtusid, niiden abul voib analiziruida ladimen nanometrad surtte radod.

Znamoičend

Peniden objektoiden tedoidused löuziba, miše substancijal voib olda ani toižid ičendoid, ku otta sen pen't palad. Se voib avaita uzid ližakahid kävutandoid.

Jagadas nanoobjektoid koumeks päklassaks:

koumemäraižed palaižed, tehtas niid, oz., veimiden poukahtusel, plazmsintezal, henoiden kerthiden endištandal;
kaks'märaižed palaižed — kerthed, sadas niid, oz., molekulärižen i ionižen šoidun ližadusel;
üks'märaižed objektad — viskerad, sadas niid, oz., molekulärižen šoidun ližadusel, substancijoiden ližadusel cilindrižihe mikroreiguihe.

Niiden ližaks sätas nanokompozitižid materialoid.

Homaičendad

↑ James E. McClellan III, Harold Dorn. Science and Technology in World History (Tedo i tehnologii mail'man istorijas). Kahtenz' pästand. Johns Hopkins university press, 2006. Lp. 263. (angl.)

Nanotehnologii Vikiaitas

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.

[1] James E. McClellan III, Harold Dorn. Science and Technology in World History (Tedo i tehnologii mail'man istorijas). Kahtenz' pästand. Johns Hopkins university press, 2006. Lp. 263. (angl.)

[1]