Mineral

Mineral (möhälatinan kelen (аеs) minerale-sanaspäi «kivend») om kivisuguiden, kivendoiden, meteoritoiden gomogenine pala mülündan i südäimen sauvondan mödhe. Se om himine ühtnend vai himine element, om geologižiden processiden londuseližeks produktaks.

Erazvuiččed mineralad

Rahvahidenkeskeine mineralogine associacii (angl.: International Mineralogical Association, IMA) i sen Laudkund uziš mineraloiš i mineraloiden nimitusiš vahvištadas uden mineralan avaidust da sen nimed vspäi 1959. Vodele 2018 kaik enamba mi 5300 minerališt toižendad oma vahvištadud i ližatas severt-se kümnikoid uzid joga vodel, no vaiše 100..150 mineralad oma avaros levitadud.

Mineralogii tedoidab mineraloid, tedomehed oma mineralogad. Genetine mineralogii sel'gitab mineraloiden augotižlibundad, mineraloiden filogenii tedoidab niiden toižendoiden pojavut.

Klassifikacii

Mineral voib olda mitte taht agregatižes olendas, no mineraloiden tobj pala oma kovad hibjad. Jä lugese mineralaks, nozol vezi — ei. Jagadas mineraloid nenikš: kristalliženke strukturanke, amorfižed, metamiktižed (kristallform irdpolespäi, no amorfine olend).

Kivisugu voib mülütada severt-se mineraloid (polimineraline) vai vaiše üht mineralad (monomineraline kivisugu).

Fizižed ičendad

Himine mülünd i kristalline struktur märhapandas mineralan ičendoid. Jagadas nenikš: mehanižed (skalärižed i vektorižed), optižed, lüminescentižed, magnitižed (kaks'valentižen raudan mülü), elektrižed, termižed ičendad, radioaktivižuz.

Mehanižed ičendad: kovuz (märičese Moosan pordhišton mödhe), haugelmasenmär erazvuiččiš polišpäi, katkaidusen specifik, hapanduzkerteh, räbeduz, ninevuz.

Optižed ičendad: hoštuz, muju, jonon muju, vauktusen katkaidusenmär, dispersii, polärizacii.

Homaičendad

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.