Kaži

(Oigetud lehtpolelpäi Kodikaži)
Kodikaži
Kodikaži
«Rusked meinkun»-sugun ižakaži
Tedoklassifikacii
Valdkund: Živatad
Tip: Sel'gjäntkeižed (Chordata)
Klass: Imetaiživatad (Mammalia)
Heimkund: Lihansöjad (Carnivora)
Sugukund: Kažinvuiččed (Felidae)
Heim: Kažid (Felis)
Erik: Meckaži (Felis silvestris)
Alaerik: Kodikaži
Latinankel'ne nimi
Félis silvéstris cátus (Linnaeus, 1758)


Sistematik
Vikierikoiš


Kuvad
Vikiaitas

ITIS {{{1}}}
NCBI {{{1}}}

Kaži vai Kodikaži (latin.: Felis silvestris catus) om kodiživat, popularižemb (koirha rindataden) «živat-kompan'jon». Kodikaži om Kažinvuiččiden sugukundan lihansöi imetaiživat. Kodikaži (Felis silvestris catus) om meckažin alaerik nügüd'aigaižen biologižen sistematikan mel'pidegen mödhe. Živat om kodikoittud poleks, vajehtab elonmahtod i arktub kebnas ristitun eländsijan irdpolel.

Nügüd' kaikes Mas om 600 mln kodikažid, mülütadas heid 200 kodikažin suguihe.

Irdpoline nägu

vajehta

Täuz'kaznuden kažin hibjan keskmäine piduz om 60 sm händata, händan piduz sase 25..35 santimetrhasai. Kirjutadud Ginnessan rekordoiden kirjha kaikiš järedamban kodikažin piduz om 121,9 sm. Tervhen kažin hibjan keskmäine veduz om 2,5..6,5 kg, no voib vastata surembid-ki kažid (6..9 kilogrammad). Meinkunan da sibirin suguiden kažiden veduz om 11,5..13 kg. Hö voidas sabustada 20 kilogrammad — nece om razvdusen jäl'guz.

Elonlad

vajehta

Kaži mecadab üksnäze. Hän tabadab nühtajid da toižid penid živatoid, nece mahtuz om arvokaz ristitun täht enamba 10 tuhad vot. Kaži om socialine živat mugažo; hän kävutab kommunikacijan täht kulundsignalad, feromonad da hibjan likundoiden levedan diapazonan.

Mecanerik i kodierik mecatas hüvin läz tazomäras.

Söte i fiziologijan norm

vajehta

Lihansöjad živatad, södas mugažo maidod da maidproduktoid. Lipitadas nozolut ei lanktes kel't sihe koiran erineden, no nozoluden pindale, i se libub vakuumal, 4 kerdad sekundas. Söndtavarad kofenke da kakaonke voidas travida kažid.

Pul'san paksuz — 110..140 iškendad minutas, hengaiduz — 16..40 südäimehehengahtust minutas. Hibjan lämuz +38,6 C°. Veren koume gruppad om olmas: A, B i AB.

Kažihe sidodud vepsän virkehed, muštatišed da ozoitesed

vajehta

Virkehed

vajehta
  • kadonu kaži joksi heiden keskes
  • kažihe da hirhe väta
  • kažikoncert
  • kažinhändan alle
  • kuti koir da kaži

Muštatišed

vajehta
  • Den'goid kuti kažil kündlid.
  • Kažin nagr, a hiren voik.
  • Kažita hired i pän södas.
  • Kodirandal da eskai kažid oma čomarožaižed.
  • Neižne ei ole kaži, iknaspäi ed taci.
  • Nukkujale (Magadajale) kažile hir' suhu ei tule.

Ozoitez

vajehta

Ukoine libub päčile, korond perskes (kaži)

Kacu mugažo

vajehta

Homaičendad

vajehta


Irdkosketused

vajehta