Avaita pämenü
Germanijan kristall.
Disambig gray.svg Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.
32
0
0
0
4
18
8
2
Ge
72,63
Germanii

Germanii (Gegermanium latinan kelel) om 32nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om nelländestoštkümnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — nelländen gruppan päalagruppas), tabluden nelländes periodas.

Germanii om harv Man kores, pala — 1,5 grammad tonnas. Ei voi sidä löuta puhthas olendas. Vl 1886 germanijalaine Klemens Vinkler-himik avaiži ut elementad argirodit-mineralan himižel analizal i sai puhtast germanijad ezmäižen kerdan, tariči nügüdläšt nimed ičeze i mineralan augotižlibundan mödhe, Germanii-valdkundan oiktastuseks.

Löutihe germanijan penid lugumärid eläbiš olijoiš. Elementan sur' verd om toksine kaikiden täht päiči homehes. Kaks'valentine germanii om toksižemb mi toižed.

Fizižed ičendadRedaktiruida

Germanii om räbed kova hahkvauged hoštai metalloid (pol'metall). Om pol'veimeks. Kristalline segluz om kubine diamantanvuitte normaližiš arvoimižiš.

Atommass — 72,63. Ninevuz normaližiš arvoimižiš (kova, +20 C°) — 5,323 g/sm³, nozol (1000 C°) — 5,557 g/sm³. Suladandlämuz — 1211,4 K (938,25 C°). Kehundlämuz — 3106 K (2833 C°).

Londuseline germanii kogoneb vides izotopaspäi, nell' oma stabiližed: 70Ge (20,52%), 72Ge (27,45%), 73Ge (7,76%), 74Ge (36,52%), 76Ge (7,75%, T=1,92 × 1021 vot). Sen ližaks, tetas 27 ratud radioaktivišt izotopad 58..69, 71, 75, 77..89 atommassanke, i 13 izomärad, kaikiš hätkemban 68Ge-izotopan pol'čihodamižen pord om 270,95 päiväd.

KävutandRedaktiruida

Kävutadas germanijad optikas (linzad, infrarusked optik, optine kuid, öližen nägendan ladimed) da elektronkas (mikropäčid, DVD-RW-diskad).

Maksoi US$1200 kilogrammas elementarine i US$840/kg dioksid (GeO2) vl 2007.

IrdkosketusedRedaktiruida