Deržavin Gavriil

Gavriil (Gavrila) Romanovič Deržavin (ven.: Гавриил (Гаврила) Романович Державин; sünd. 3 (14). heinku 1743, Sokuri-žilo, nüg. Kazanin suvipäivnouzmaižes ezilidnas, Kazanin gubernii, Venälaine imperii — kol. 8 (20). heinku 1816, Zvank, Uz'lidnan gubernii, Venälaine imperii) — Vauktustusen aigan venämalaine runokirjutai, klassicizman ezitаi. Služi imperijan armijas, sid' oli valdkundmehen, Ohjastajan senatan ühtnijan.

Deržavin Gavriil
Gavriil Deržavin (portretan tegii — Vladimir Borovikovskii, 1811. voz')
Gavriil Deržavin (portretan tegii — Vladimir Borovikovskii, 1811. voz')
radmižen toižend:

kelentedomez', runokirjutai, kirjutai

sündundan dat:

3 (14) heinku 1743[1][2]

sündundan sijaduz:

Suqır[d], Kaasani kubermang[d], Venemaa keisririik[d]

valdkund:

 Venemaa keisririik[d]

kolendan dat:

8 (20) heinku 1816[1][2] (73 vot)

kolendan sijaduz:

Zvanka manor[d][2]

avtograf:

 Deržavin Gavriil VikiAitas
Om sädusid VikiPurtkiš VikiPurde

Biografii

vajehta

Gavriil oli sündnu ičeze rodun Sokuri-usadibha, bajarišton rodul, vedi laps'aigad siš-žo. Hänen Fökla Andreevna-mam (neiččel Kozlova) ei sand lujad opendust, no navedi avarod radmišt. Roman Nikolajevič-tat služi i sai sekundmajoran arvod, läžui tävun tuberkulözal, sen tagut koli aigoin. Tatan surman jäl'ghe kanz eli velgiš, oli gollän. Vl 1758 avaitihe gimnazijad Kazaniš, i priha openui siš kaht vot lühüdamba, ei sand täut opendust.

Vspäi 1762 Gavrila služi Preobraženskii-polkun järgeližen gvardijalaižen i sil-žo vodel ühtni valdkundaližhe kumaidushe, kudamban satuseks Jekaterina Toine tuli valdištmehe. Mehele ei antkoi ülembašt arvod hätken protekcijata, sai seržantan arvod vl 1767, vspäi 1772 služi polkus oficeran radnikusel alaporučikan arvonke. Vll 1773−1775 Deržavin ühtni aktivižikš Jemel'jan Pugačovan vasthalibundan alištuses, läz ičeze koditahoid-ki.

Gavriil Deržavin radoi Oloncan i Tambovan gubernijoiden pämehen kaks' vot kaikuččes. Valdkundmez' oli Imperatorižen Venäman Tedoakademijan ühtnijan alusnpanendaspäi vl 1783. Kuz'tomine «Venäman akademijan vajehnik» tegihe venän kelen ezmäižeks tärtuzvajehnikaks, Deržavin, Fonvizin da toižed mehed sädiba sidä.

Sädamine

vajehta

Ezmäižed runod oma publikoitud vl 1773. Ristit om Deržavinan poetikan päobjektaks, ristit kut toštmatoi individualižuz hänen maguiden da himoiden erazvuiččendas. Runokirjutajan äjad odad harakterizuidas filosofijal, ristitun sija da tarbhaičend mal süttas niiš, elon da surman problemad.

Deržavin sädi äi runoid, no kaikiš tetabambad oma pühätadud Surele Jekaterinale «Felica»-od i Venäman toižile tetabile ristituile odad.

Homaičendad

vajehta
  1. 1,0 1,1 The Fine Art Archive — 2003.
  2. 2,0 2,1 2,2 Большая российская энциклопедияМ.: Большая российская энциклопедия, 2004.