Žurnalistik

Žurnalistik (franc.: journaliste-sanaspäi ← journal ← latin.: diurnalis, diurnale «jogapäiväline tedotuz», «vest'») vai žurnalizm om radmine tozioiktan informacijan keradamižes, ümbriradmižes da levigandmižes massinformacijan abutusiden kal't (internet, paindud press, radio, televizii, kinematograf). Mülüb ristitkundan äifunkcionaližihe institutoihe.

Riktud lehtezmehiden lugu valdkundoidme vll 2002−2013, todestadud statjad

Ezizurnalistik oli antikaigaižiš demokratijoiš politikan znamasižusen tagut. Žurnalistikan olendan tarbhaičend sündui kapitalistižiden kosketusiden libundanke feodaližen kundan lopus, konz tavaroiden vajehtuz ližadui teravas. Avar vajehtuz informacijal kucui eloho sen levigandusen nügüd'aigaižid mahtusid: uzištusiden tiražiruind mašinoiden alusel i sidodud sihe žurnalistik kut erigoittud sarak. Sen sündundan arvoimižiden vaumituz tegihe erazvuiččen aigan maidme, 16. voz'sadan lopuspäi 18. voz'sadahasai. Foto- i kinožurnalistik libuiba 19. voz'sadan kahtendes poles — 20. voz'sadan augotišes, radio- i teležurnalistik zavodiba šingotest 1920−1940-nzil vozil, internet — läz 2000. vot. Žurnalistik om nelländen tobmuden päpala, sen nügüdlaine tendencii om vihankandand politikad vaste, kudambad oficialižen tobmuden koume sarakod sätas.

Žurnalistik kut tedo om čomamahtoližiden, kul'turologižiden, istorižiden i sociologižiden disciplinoiden sistem. Se sistem mülütab praktižen žurnalistikan sädandan i ohjandusen täut ciklad ristitkundas, socialižiden processoiden vajehtusiden valatoitust. Venälaine Nikolai Polevoi-kirjutai (1796−1846) toi žurnalistik-sanad venän kel'he, sispäi sana tuli vepsän kel'he. Lehtezmehed oma otnus žurnalistikha, heiden professii om kaikiš varuližembišpäi mail'mas rohkiden tedoidusiden tagut.

Homaičendad

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.