Kečuan kel': Erod versijoiden keskes
Südäimišt om heittud Ližatud südäimišt
pEi ole vajehtusen ühthevedoid |
formitez |
||
Rivi 4:
'''Kečuan kel'''' (ičeze nimitused: ''Runa simi'', ''Nunashimi'' — «ristituiden kel'», ''Qhichwa simi'', ''Kichwa shimi'' — «mägialangištoiden kel'») om kaikiš suremb indejine kel' [[Amerik|molembiš Amerikoiš]] pagižijoiden lugun mödhe, [[kečua (rahvaz)|kečua-rahvahan]] kel'. Lugetas kel'kundan üks'jäižeks keleks i paginoiden kontinuumaks, erased tedomehed — keliden joukuks.
Se om valdkundkeleks [[Bolivii|Bolivijas]], om ühteks oficialižiš kelišpäi [[Peru]]s, [[Ekvador]]as, [[Kolumbii|Kolumbijas]]. Mugažo kečuaks pagištas [[Argentin]]as da [[Čili]]š, om [[Amazonas|Amazonijan]] lingva-frankaks erasiš tahoiš. Edel evropalaižiden tulendad kečuan kel' oli [[Inkiden imperii|Inkiden imperijan]] päižeks oficialižeks keleks (15.-16. voz'sadad).▼
== Leviganduz ==
▲Pagižijoiden lugu om läz 8 900 000 ristitud (kut mamankelel), i völ läz 6 millionad pagištas sil toižeks keleks. Nimidä ei grazi kečuan kelen olendale. Reguliruindorganizacii om Kečuan kelen Päine Akademii ({{lang-es|Academia Mayor de la Lengua Quechua, AMLQ}}, kečuan kelel: ''Qheswa simi hamut'ana kuraq suntur''), radab [[Kusko]]-lidnas (Peru) vspäi 1990 i lugeb kel't üks'jäižeks, otab kuskon paginad kirjankeleks.
Pagižijoiden lugu om läz 8 900 000 ristitud (kut mamankelel), i völ läz 6 millionad pagištas sil toižeks keleks. Nimidä ei grazi kečuan kelen olendale.
▲Se om valdkundkeleks [[Bolivii|Bolivijas]], om ühteks oficialižiš kelišpäi [[Peru]]s, [[Ekvador]]as, [[Kolumbii|Kolumbijas]]. Mugažo kečuaks pagištas [[Argentin]]as da [[Čili]]š, om [[Amazonas|Amazonijan]] lingva-frankaks erasiš tahoiš. Edel evropalaižiden tulendad kečuan kel' oli [[Inkiden imperii|Inkiden imperijan]] päižeks oficialižeks keleks (15.-16. voz'sadad).
== Kirjamišt ==
| |||