Plastmassad

(Oigetud lehtpolelpäi Plastik (material))

Plastmassad oma sintetižed (enamba levitadud) vai londuseližed materialad-polimerad. Plastikad oma palakahad materialad, kogotas polimerišpäi i toižiš materialoišpäi (oz., stökolplastik).

Tehtud plastikan toižendoišpäi kodikalud

Plastmass-nimituz znamoičeb, miše mugoine material voib kaita anttud palabas olendas formad vilugoitusen i kovidundan jäl'ghe. Formuindan processan aigan notked korgedelastine olend vajehtase stöklanvuiččel vai kristalližel[1].

Tehtas äi kodikaluid, elektronikad, sauvondtorvid i pakuitest plastikaspäi.

Istorii

vajehta

Ezmäine plastmass oli sätud anglijalaižel Aleksandr Parks-melestegijal i metallurgal vl 1855[2]. Park nimiti substancijad parkezin:aks, nügüd' sen levitadud nimi om celluloid. Parkezin oli ozutadud ezmäižen kerdan Surel Rahvahidenkeskeižel ozutelendal Londonas vl 1862.

Ičendad

vajehta

Plastmassad kogotas metallatomiš substancijoišpäi. Harakterizuidas madalal ninevudel (850..1800 kg/m³), lujas madalil elektro- i lämuzvedandmahtusil, vahvuz ei ole sur'. Lämbitusen aigan ned pehmdas paksus i čihotas toižikš substancijoikš. Seižujad nepsut vaste, seištas lujid muiktusid i alusid vaste, seižundmahtuz segoitajid vaste rippub polimeran toižendaspäi.

Plastikad oma läz pahudetomad eläbiden organizmoiden täht, bioplastikan tehmine mugažo. Voib modificiruida plastmassan ičendoid kopolimerizacijan vai stereospecifižen polimerizacijan metodoil, erazvuiččiden toižendoiden ühtmudel, toižiden materialoiden ližadusel (oz., stökolkuid, tekstil'kangaz), ližadusiden tondal (täutmižsubstancijad, mujutimed, plastifikatorad, lämuz- i vauktuzvastaižed stabilizatorad), torhuden vajehtusel, sädegoičendal.

Recikling

vajehta

Kaik om seičeme sekundarižen ümbriradmižen kodad plastikan erazvuiččiden toižendoiden täht.

Homaičendad

vajehta
  1. Trostänskaja Je. B., Babajevskii A. G. Пластические массы (Plastižed massad) // Химическая энциклопедия (Himine enciklopedii, vižtomine) / päredaktor I. L. Knunänc. — M.: Bol'šaja Rossijskaja enciklopedija, 1992. — T. 3. — 639 lp. — Lpp. 564−565. 48 000 egz. (ven.) ISBN 5-85270-039-8.
  2. Edward Chauncey Worden. Nitrocellulose industry (Nitrocellülozan industrii). — New York, Van Nostrand, 1911. — Lp. 568. (Parkes, English patent #2359 in 1855) (angl.)