Gormonad

Gormonad (amuižgrek.: ὁρμάω ormao «likkun», «heraštoitan», «ton likundha») om biologižikš aktivižed substancijad organižen augotižlibundan. Ned sädasoiš südäirauguiden specializiruidud stajiš (endokrinižed raugud), tuldas verhe (gumoraližed regulätorad), sidosoiš stajiden-metoiden receptorihe i reguliruidas metabolizmad da fiziologižid funkcijoid, edahan-ki rauguspäi.

Huralpäi: Gormonaline cikl täuz'kaznudes naižes:
1 — stimulirui follikuloid gormon,
2 — lüteinizirui gormon,
3 — progesteron,
4 — estradiol.
Oiktalpäi: Auksinan transport lehtesišpäi jurihe Arabidopsis thaliana-kazmuses

Gormonan eskai pen' lugumär voib kucta znamasižid vajehtusid elimen radmižes. Endokrinologii tedoidab gormonoid.

Britanine (anglijalaine) Tomas Addison-lekar' zavodi endokrinižiden rauguiden i gormonoiden aktivišt tedoidust vl 1855. Addison ümbrikirjuti bronzläžundad ezmäižen, sen aigan nahkan muju kändase specifižikš, sen sü om südäimunanpäližiden rauguiden disfunkcii.

«Gormon»-termin om kävutadud ezmäižen kerdan vn 1902 tedotöiš, britanižed (anglijalaižed) Uil'jam Meddok Beilis- i Ernest Genri Starling-fiziologad toiba tärtust tedoho heil-žo avaitud koume vot tagaz sekretin-gormonan tedoiduses. Nügüd'aigan tedomehed löuziba enamba mi sada substancijad gormonaliženke funkcijanke.

Homaičendad

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.