Evolücii

Biologine evolücii (latin.: evolutio-sanaspäi «levitand») om eläban londusen šingotesen järgeline process. Se kaimdase populäcijoiden genetižen mülündan vajehtusel, adaptacijoiden formiruindal, erikoiden sädandal i kadomižel, ekosistemiden i kaiken biosferan toižetamižel.

Severz'-se evolücižid teorijoid om sätud, ned sel'getas mehanizmid evolücižiden processiden aluses. Britanine Čarl'z Darvin-tedomez' formulirui evolücijan teorijad londuseližen valičendan kal't vn 1859 «Erikoiden augotižlibund»-kirjas. Nügüd'aigan tedomehed tundištadas sintetišt evolücišt teorijad kaikiš enamba, se om klassižen darvinizman i populäcižen genetikan sintezaks. Se teorii laskeb sel'gitada evolücijan materialan (genetižed mutacijad) i evolücijan mehanizman (londuseline valičend) kesksidoid. Sintetižen teorijan ramuziš evolücii märičese kut geniden alleliden paksuziden vajehtamine organizmiden populäcijoiš pordos, kudamb ülitab ühten pol'ven elon hätkeližust.

Londuseline valičend om adaptacijoiden üks'jäine tetab sü, no ei ole üks'jäižeks evolücijan täht. Evolücijan toižiden süiden keskes oma genetine dreif, geniden valu, mutacijad. Kacmata erazvuiččehe vasthaotmižehe ristitkundas, evolücii kut londuseline process om vahvas todištadud tedoline fakt i ei kucu heilüid tedomehiden keskes. Tedoavaidused evolücižen biologijan sferas valatoitiba lujas ei vaiše biologijan toižid jagusid, no antropologijad i psihologijad mugažo. Evolücijan el'gendused kändihe nügüd'aigaižiden koncepcijoiden aluseks maižanduses, londuseližen ümbrišton kaičendas, ottas avarho kävutamižhe medicinas, biotehnologijas, ristitun radmižen toižiš znamasižiš socialižikš sarakoiš.

Kacu mugažo

Homaičendad

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.