Ekologii

Ekologii (amuižgrek.: οἶκος oikos «eländkodi» i amuižgrek.: λόγος logos «openduz» sanoišpäi) om londusentedon, sen paloin biologijan jaguz eläbiden organizmoiden kosketusiš keskneze i elämižümbrištonke. Tedoidab erazvuiččiden tazopindoiden biosistemid (populäcijad, ühthižkundad, ekosistemad), niiden organizacijad da funkcioniruindad.

Korallrifan bioerazvuiččend. Korallrif om ekosisteman paks ozutez.

Järgeližes elos el'getas ümbrišton olendad ekologijaks paksus. Nimitadas ekologižikš problemoikš londuseližen ümbrišton kaičendan küzundoid ristitun valatoitusespäi. Ekologizm om kundaline likund ümbrišton kaičendan märiden lujenduses i elämižümbrišton murendusiden olmatomudes.

Ekologijan tedomez' om ekolog. Saksalaine Ernst Genrih Gekkel'-biolog toi ekologii-terminad (saks.: Ökologie) tedoho vl 1866. Voz'sadan jäl'ghe «biosfer»- (E. Züss, 1875) i «biocenoz»-tärtused (K. A. Möbius, 1877) oliba todud tedoho. Vl 1935 A. Tensli toi «ekosistem»-terminad. Vides vodes sen jäl'ghe V. N. Sukačov tariči erišt «biogeocenoz»-terminad, i nevondkundaližes tedos ekologii oli tetab biogeocenologii-nimitusenke.

Zavottihe lugeta ekologijad erižeks tedoks Päivlaskmman maiš 1910-nzil vozil. Vl 1913 Britanine ekologine sebr om sätud, vl 1915 — Amerikan ekologine sebr. Vl 1913 Sures Britanijas pästaškanzihe ezmäšt rahvahidenkeskešt recenziruidud Journal of Ecology-tedoaiglehtest ekologijan sferas. Tedon leviganduz om ümbrišton kaičendan ližadusen problemoihe sidodud 20. voz'sadan kahtendes poles.

Toižendad

Kaik koume ekologijan jagust erigoittihe vn 1910 Rahvahidenkeskeižen botanižen kongressan aigan, kudamb mäni Brüsseliš:

• Autekologii — tedon jaguz, tedoidab erikon vai eričun ičekeskentehmižid ümbrištonke (elonciklad i ičtazvedand kut harjenemižen ümbrištole mahtuz).
• Demekologii — tedon jaguz, tedoidab ühten erikon eričuiden populäcijoiden ičekeskentehmižid populäcijan südäimes i ümbrištonke.
• Sinekologii — tedon jaguz, tedoidab ühthižkundoiden funkcioniruindad i niiden ičekeskentehmižid biotižidenke da abiotižidenke faktoroidenke.

Mugažo ekologijan toižendad oma geoekologii, bioekologii, gidroekologii, landšaftekologii, etnoekologii, socialine, ristitun i himine ekologii, radioekologii, antekologii, informacine ekologii.

Homaičendad

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.