Dinozavrad
| Dinozavrad | ||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Dinozavriden erazvuiččend | ||||||||||||||||||
| Tedoklassifikacii | ||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||
| Latinankel'ne nimi | ||||||||||||||||||
| Dinosauria (Owen, 1842) | ||||||||||||||||||
|
Dinozavrad (latin.: Dinosauria) oma živatoiden Nell'jaugaižed-üläklassan klad.
Britanine Ričard Ouen-biolog toi tedoho kividunuziden živatoiden nimitust niiden suruden i alištajan nägun tagut. Sana libub sanoišpäi amuižgrek.: δεινός deinos «opak» i amuižgrek.: σαῦρος sauros «sur' šihlik».
Ned živatad sünduiba triasan aigan 243..233 mln vozid tagaz. Dominiruiba kuivman sel'gjäntkeižiden keskes 201..66 mln vozid tagaz (triasan, juran i melan pordod). Kaik om löutud kaivandusil enamba tuhad erikoid läz 900 heimos 19. voz'sadaspäi (päiči linduiš), eliba kaikil kontinentil. Nügüd' elädas höunhištonke linduikš. Nimitadas toižid kadonuzid amu erikoid lindutomikš dinozavrikš.
Erased dinozavrad oliba äjan suremb mi nügüdläižed lindud, no mugomad ei mahtkoind leta. Sured kividunuded eričud kaičihe paremba meiden päivihesai. Linduiden kartte kadonuded dinozavrad oliba läm'verižikš živatoikš šingotadud metabolizmanke i socialiženke ičekeskentehmiženke, otiba erazvuiččid ekologižid sijid. Äjad erikod kävuiba nelläl jaugal, hot' niiden ezitatad guleiba kahtel jaugal.
Kaikenaigaine mel'hetartuz dinozavriden kaivandusile vei paleontologijan znamasižhe rahoitushe i sen muzejiden sädandale. Dinozavrad kändihe popkul'turan palaks.
Homaičendad
vajehta
| Dinozavrad Vikiaitas |
|
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |