Armenijalaižed

Armenijalaižed (ičeze nimituz: Հայեր, vepsän kirjamil: hajer [hɑˈjɛɾ], üks'lugus — hai) oma amuine rahvaz. Armenijalaižiden rahvahankel' om armenijan kel' (valdkundkel' Armenijas), se om üks' indoevropalaižiš kelišpäi.

Armenijalaižiden kanz Boston-lidnas, AÜV, 1908. voz'.

Lugu

Ühthine lugu om läz 12 millionad ristituid. Armenijalaižed elädas Armenijas (sen ristitišton enambuz, no vaiše nelländez kaikes rahvahaspäi), Venämas, Francijas, AÜV:oiš, Turkanmas, Livanas, Gruzijas, Sirijas, Iranas, Ukrainas, mugažo enččen Nevondkundaližen Ühtištusen toižiš maiš, Päivnouzmaižen Evropan maiš i Suviamerikas.

Enzne

Rahvahan etnogenez oli tehnus todud Evropaspäi eziarmenijan kelen alusel 13.−6. voz'sadoil edel meiden erad Armenižel mägištol, kudamb sijadase Anatolijan pol'saren i Iranižen mägišton keskes. Sen pen' pala om armenijalaižiden kodima tähäsai. Turkanma, Azerbaidžan i Iran otiba mägišton tobmad palad.

Erased rahvahad — hamšenalaižed (Turkanman Mustmeren pohjoižpäivnouzmaižel randištol), frangalaižed (Armenijan pohjoižes i Gruzijan suves) da čerkesogajalaižed (Krasnodaran rand) — lugetas armenijalaižiden etnosikš. Äiluguižed diasporad (armen.: սփյուռք - spürk) oma olmas verhiš maiš. Mugažo peittud armenijalaižed elädas Turkanmas.

Religii

Religijan mödhe 21. voz'sadan augotišes armenijalaižiden enambuz oma armenižed apostoloiden hristanuskojad da ateistad, om vähemba katoližid hristanuskojid (frangalaižed) i islamanuskojid (hamšenalaižed).

Irdkosketused

• Armenijan Tazovaldkundan diasporan ministrusen oficialine sait (mindiaspora.am). (arm.) (angl.) (ven.) (isp.)