Latvii: Erod versijoiden keskes
Südäimišt om heittud Ližatud südäimišt
pEi ole vajehtusen ühthevedoid |
ližaduz |
||
Rivi 6:
| Flag text = Latvijan flag
| Pälidn = Rig
| Eläjiden lugu = 1.997.500<ref>[http://www.csb.gov.lv/en/statistikas-temas/population-key-indicators-30624.html Latvijan ristitišt (
| Voz' =
| Pind = 64.589<ref>[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/lg.html Latvijan pind. — Mail'man faktoiden kirj (Cia.gov).] {{ref-en}}</ref>
| Kart = EU-Latvia.svg
| Kel' = [[latvijan kel'|latvijan]]
Rivi 14:
| Päministr = [[Straujuma Laimdota|Laimdota Staujuma]]
| Religii = [[hristanuskond]]
| Valüt = [[evro]] (€) (EUR)<ref>Edel 2014 vot — [[latvijan lat]].</ref>
| Internet-domen = [[.lv]]<ref>Mugažo [[.eu]] kuti [[EÜ]]:n ühtnii.</ref>
| Telefonkod = +371
| Aigvö = tal'vel [[UTC]]+2,<br />kezal [[UTC]]+3
}}
'''Latvii''' vai '''Lätänma''' ([[latvijan kel'|latv.]]: ''Latvija''), oficialižikš '''Latvijan Tazovaldkund''' ([[latvijan kel'|latv.]] ''Latvijas Republika''),
Vspäi 2004 valdkund om [[PAKO]]:n da [[EÜ]]:n ühtnijaks.
== Istorii ==
Latvii tedoti ičeze ripmatomudes vl 1918 kül'mkun 18. päiväl [[Venälaine imperii|Venälaižes imperijaspäi]].
Vl 1934 sodakukerduz oli Latvijas.
Vozil 1940-1991 Latvii oli [[NSTÜ|Nevondkundaližen Ühtištisen]] palaks. Latvijan käskusišton mödhe, se oli okkupacii. Toštripmatomuden dat om 21. eloku 1991.
Jäl'gmäine Konstitucii<ref>[http://www.satv.tiesa.gov.lv/?lang=3&mid=8 Latvijan Konstitucijan tekst vl 2009. — Satv.tiesa.gov.lv.] {{ref-ru}} {{ref-lv}} {{ref-en}}</ref><ref>[https://en.wikisource.org/wiki/Constitution_of_Latvia Latvijan Konstitucijan tekst vl 2002 Vikipurtkiš.] {{ref-en}}</ref> ([[latvijan kel'|latv.]]: ''Satversme'') oli vahvištadud Konstitucižel Suimal vl 1922 uhokun 15. päiväl da tuli väghe sil-žo vodel kül'mkun 7. päiväl, sen vägi oli udištadud vl 1993.
== Geografijan andmused ==
[[Fail:Latvija fizGeogr.jpg|thumb|left|250px|Latvijan reljefan kart.]]
Latvijan oma mavaldkundröunad [[Estinma]]nke pohjoižes (röunan piduz — 333 km), [[Venäma]]nke päivnouzmas (332 km), [[Vaugedvenäma]]nke suvipäivnouzmas (161 km) da [[Litvanma]]nke suves (544 km).
Reljef om tazo, ülüded da alangištod vajehteldas keskneze. Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim om [[Gaizin'kalns]]-kukkaz (312 m). Surembaižed joged oma [[Gauj]] da [[Daugav]] ([[Päivlaskmaine Dvin]]). Kaik om 12 tuhad joged da 3 tuhad järved valdkundas.
Klimat om [[ven vö|ven]] Baltijan meren, järghine pil'višt om paksus. Vilukun kesklämuz om -3...-7°C, heinkun kesklämuz — +15...+17°C.
Londuseližed varad oma [[turbaz]], [[mouckivi]], [[dolomit]], [[lete]], [[jartal']], [[mec]] (56% territorijad), [[mahuz]], [[gidroenergii]], [[kala]].
== Politine sistem ==
[[Fail:Flickr - Saeima - 4.maijs Saeimā (6).jpg|thumb|right|250px|Latvijan parlamentan pert' [[Rig]]as.]]
Ohjandusen form om unitarine [[parlamentine tazovaldkund|parlamentine]] tazovaldkund. Valdkundan pämez' om valitud Suimal prezident ([[latvijan kel'|latv.]] ''Valsts prezidents'')
Käskusenandai organ om üks'kodine parlament — Latvijan Suim ([[latvijan kel'|latv.]] ''Saeima''), kudamban 100
Järgvaličendad parlamentha oliba vl 2014 redukun 4. päiväl. Nügüdläine prezident om [[Andris Berzin'š]] vspäi 2011 kezakun 2. päiväspäi. Prezidentan järgvaličendad Suimas oliba vl 2015 kezakun 3. päiväl, i uz' [[Raimonds Vejonis]]-prezident tuleškandeb radho heinkun 8. päiväspäi. [[Laimdota Staujuma]] om päministraks vl 2014 vilukun 22. päivälpäi.
▲Valdkundan pämez' om valitud Suimal prezident ([[latvijan kel'|latv.]] ''Valsts prezidents''), hänen valdatusiden strok om 4 vot (toižen strokun om voimuz).
== Administrativiž-territorialine jagand ==
''Kacu kirjutuz: [[Latvijan administrativiž-territorialine jagand]].''
Latvii alajagase 110 agjaha (üks'lugu [[latvijan kel'|latv.]]: ''novads'') da 9 lidnha tazovaldkundan alištusenke (üks'lugu [[latvijan kel'|latv.]]: ''republikas pilsēta''). Toižed agjad alajagadas volostihe (üks'lugu [[latvijan kel'|latv.]]: ''pagasts''), toižed agjad oma jagamatomad.
Mugažo valdkund alajagase 5 statistižhe regionha.
== Eläjad ==
Latvijas elädas [[latvijalaižed]].
== Ižanduz ==
Latvijan ižandusen päsarakod oma [[bank]]ad, [[logistik]] (transportiruind da varažomad), [[turizm]], [[sömtegimišt]].
Vl 2011 valdkundan päeksport oli [[elektromašiništ]] da [[mašin]]ad (12%), [[raud]] da [[teraz]] (11%), [[pu (material)]] (7%); toine eksport oli [[zell'|zelläd]] (4%), [[sobad]] (3%), toižed metallad da tegesed niišpäi (2%).
Vl 2012 [[Litvanma]], [[Venäma]], [[Estinma]], [[Saksanma]] da [[Pol'šanma]] oliba valdkundan pätorguindpartnörikš.
== Homaičendad ==
Rivi 47 ⟶ 73:
== Irdkosketused ==
* [http://www.president.lv/?lng=en Latvijan Tazovaldkundan prezidentan oficialine sait.] {{ref-lv}} {{ref-ru}} {{ref-en}}
* [http://www.saeima.lv/en Latvijan Tazovaldkundan parlamentan oficialine sait.] {{ref-lv}} {{ref-en}} {{ref-fr}}
* [http://www.mk.gov.lv/en/?lang=1 Latvijan Tazovaldkundan ohjastusen oficialine sait.] {{ref-lv}} {{ref-ru}} {{ref-en}}
* [http://www.am.gov.lv/en/ Latvijan Tazovaldkundan Röunantagaižiden azjoiden ministrusen oficialine sait.] {{ref-lv}} {{ref-ru}} {{ref-en}}
* [http://www.csb.gov.lv/en Latvijan valdkundaližen statistikan radnikoičendan sait.] {{ref-lv}} {{ref-en}}
* [http://www.bank.lv/en/ Latvijan Bankan sait.] {{ref-lv}} {{ref-en}}
Rivi 56 ⟶ 82:
{{Evrop}}
[[Kategorii:Latvii| ]]
| |||