Kivivoi: Erod versijoiden keskes
Südäimišt om heittud Ližatud südäimišt
Om sätud uz' lehtpol', kudamban südäiolend om 'thumb|right|250px|Kivivoin mujud ([[Kavkaz, Keskpäivnouzm, Saudan Arabii, Francii).]] '''Kivivoi'...' |
p ližaduz |
||
Rivi 1:
[[Fail:Colour of crude oils.jpg|thumb|right|
'''Kivivoi''' vai '''Mavoi''' om londuseline voiškekaz palab [[nozoluz]] tundištadud hajunke. Se mülütab [[hil'vezinikad|hil'vezinikoiden]] segoitust päazjas. Nened hil'vezinikad oma erazvuiččen molekulmassanke. Hil'vezinikoiden ližaks, kivivoin erazvuiččed tipad mülütadas azot-, rik- da hapanikoikahid paloid.
Rivi 5:
== Etimologii ==
[[Anglijan kel'|Anglijaine]] «petroleum»-sana om saudud kahtiš sanoišpäi: [[grekan kel'|grekižes]] πέτρα «[[kivi]]» da [[latinan kel'|latinižes]] ''oleum'' — «[[voi]]» sanoišpäi. Toižikš voib olda, [[grekan kel'|grekižes]] πετρέλαιο-sanaspäi («voi») täuzin.
Toižil kelil: ''kőolaj'' [[mad'jaran kel'|mad'jaraks]] — «kivine voi», ''vuoriöljy'' [[suomen kel'|suomeks]] — «mägivoi».
== Augotižlibund ==
Läz kaikid kivivoin löudmižsijid [[sadegmad|sadegmägikivisugud]] oma olmas<ref>Баженова О.К. Образование нефти на небольших глубинах //Геология нефти и газа. — 1990. — Lpp. 2-5.</ref>. Dominirujan biogenižen (organižen) teorijan mödhe, kivivoin tegend om pordhikaz da pit'k process. Sen aigan sagedmaiden [[kerogen|organižed substancijad]] — amuižiden organizmiden jändused — toižetadas. Process otab kümned, eskai sadad millionad vot<ref>[http://booksite.elsevier.com/9780120885305/casestudies/01-Ch26-P088530web.pdf ''The Origin of Petroleum in the Marine Environment''], chapter 26 // "Introduction to Marine Biogeochemistry". ISBN 9780120885305. {{ref-en}}</ref>.
Toižes polespäi, abiogenižed gipotezad oma, ned oliba levitadud [[NSTÜ]]:n aigan. Neniš gipotezoišpäi ei voind säta hüvid endustusid löudamha uzid kivivoinsijid.
== Ičendad ==
Kivivoin [[muju]] lujas eravuitte oleskeleb, vajehtab buran ližamujuiden da koričman röunoiš päazjas (redukahan pakuižespäi muzevha burhasai, läz mustad mujud), erašti se oleleb sel'ktan mustan mujunke. Kivivoi putub vauvhan pakuižvihandan mujun-ki, mujutoi-ki om, mugažo lehedan mujun, ika se om harvašti.
Kivivoin [[haju]] om specifine, mugažo vajehtab lujas.
== Olend olmas londuses ==
== Klassifikacii ==
[[Fail:Crudes.PNG|thumb|right|250px|Kivivoin markad.]]
== Kävutand ==
| |||
