Erinevus lehekülje "Ion" redaktsioonide vahel

Lisatud 30 baiti ,  6 aasta eest
p
resümee puudub
p
p
Ionad erižikš heničuiš vasttase kaikiš [[substancijan agregatine olend|substancijan agregatižiš olendoiš]] — [[gaz]]oiš (ozitesikš, [[Man atmosfer|atmosferas]]), [[nozoluz|nozolusiš]] ([[suladused|suladusiš]] da [[segoitez|segoitesiš]]), [[kristall]]iš da [[plazm]]as (ozutesikš, [[tähthidenkeskeine ümbrišt|tähthidenkeskeižes avarudes]]).
 
Ionan [[elektrotäude|täude]] om kerdoiškerdaine elektronan täutkenke. Vl. 1834 [[Faradei Maikl]] sädi «ion»-tärtuztärtusen da terminterminan. Hän ezimeletiTedoides [[elektrojoksuz|elektrojoksusen]] painudenpainust [[muiktuz|muiktusiden]], [[mugl]]iden da [[sol]]iden vezisegoitesihe, ičezeFaradei tedoidusen aiganezimeleti, miše mugoižiden segoitesiden [[elektrovendmahtuz]] omoli ioniden likundan tagut.
 
Faradei nimiti [[kation]]ikš likujadionad pozitivižen täutkenke, kudambad likuiba segoitesiš negativiželenegativižen polüsalepolüsannoks ([[katod]]aleannoks) ionad pozitivižen täutkenke, a [[anion]]ikš — likujadionad pozitiviželenegativižen täutkenke, kudambad likuiba pozitivižen polüsalepolüsannoks ([[anod]]aleanoks) ionad negativižen täutkenke.
 
Ionad oma himižešti aktivižed heničud himižešti, kai sikš ned sädabatarttas reakcijoidreakcijoihe atomoidenke, molekuloidenke da ičekesken. Ionad sündubasündudas segoitesišsegoitesihe [[elektrolitine dissociacii|elektrolitižen dissociacijan]] jäl'ghe da determiniruibadeterminiruidas [[elektrolit]]oiden ičendoid.
 
Voib säta ionid himižel vai fizižel tel. Himižikš, ku neitraližel atomalpäi üks' vai enamba elektronad lähteba, ka sil om netto-pozitivine täude, da se om tetab [[Ion#Anionad da kationad|kation]]aks. Ku atom sab elektronid, ka sil om netto-negativine täude, da se om tetab [[Ion#Anionad da kationad|anion]]aks. Ku ion om üksjaine atom ka se om atomine vai [[monoatomine]] ion, a ku ionas om kaks’ vai enamba atomad, ka se nimitase [[molekulärine ion|molekulärižeks]] vai [[äiatomine ion|äiatomižeks ionaks]].