Ion

Ion (grek. ἰόν — mänii) — üks'atomine vai äiatomine henič elektrotäutkenke, kudamb sädase ühten vai severdan elektronoiden kadotandan vai ühtnendan atomale vai molekulale rezul'tataks. Ionizacii (ioniden formiruind) voib tehtas korktan temperaturan aigan, elektrokendan vai ionizirujan sädegoičendan painusen alle. Sidä vizid, ion om atom vai molekul, miččes elektroniden ühthine verd ei ole kohtaine protoniden ühthiženke verdanke, i se azj andab atomale pozitivine vai negativine elektrotäude.

Ionad erižikš heničuiš vasttase kaikiš agregatižiš substancijan olendoiš — gazoiš (ozitesikš, atmosferas), nozoluziš (suladusiš da segoitesiš), kristalliš da plazmas (ozutesikš, tähthidenkeskeižes avarudes).

Ionan täude om kerdoiš elektronan täutkenke. Vl. 1834 Faradei Maikl sädi «ion»-tärtuz da termin. Hän ezimeleti elektrojoksusen painuden muiktusiden, mugliden da soliden vezisegoitesihe ičeze tedoidusen aigan, miše mugoižiden segoitesiden elektrovendmahtuz om ioniden likundan tagut.

Faradei nimiti kationikš likujad segoitesiš negativižele polüsale (katodale) ionad pozitivižen täutkenke, a anionikš — likujad pozitivižele polüsale (anodale) ionad negativižen täutkenke.

Ionad oma aktivižed heničud himižešti, ka ned sädaba reakcijoid atomoidenke, molekuloidenke da ičekesken. Ionad sünduba segoitesiš elektrolitižen dissociacijan jäl'ghe da determiniruiba elektrolitoiden ičendoid.

Voib säta ionoid himižel vai fizižel tel. Himižikš, ku neitraližel atomalpäi üks' vai enamba elektronad lähteba, ka sil om netto-pozitivine täude, da se om tetab kationaks. Ku atom sab elektronoid, ka sil om netto-negativine täude, da se om tetab anionaks. Ku ion om üksjaine atom ka se om atomine vai monoatomine ion, a ku ionas om kaks’ vai enamba atomad, ka se nimitase molekulärine vai äiatomine ion.

Substancijan fizižen ionizacijan statjaks, gazan ozutesikš, muga nimitadud «ionparad» sädase ioniden iškun rezul'tataks. Joudai elektron da pozitivine ion oma kaikuččes mugoižes paras.

Metallad formiruiba kationid, sikš ku nenilpäi elektronad lähteba, kudaig metallatomad substancijad formiruiba anionid elektronoiden tulendal.

Anionad da kationad

Hapanikan atomas (kuvan keskuses) üks' proton da üks' elektron oma. Elektronan lähtend andab kationad (kuvan huras), sen-žo aigan elektronan tulend andab anionad (oiktas). Kaks'elektronine pil'v om tulnu hapanikan anionale, sen radius tegese enamb, mi neitraližen atoman radius, mitte ičekät äjan enamb pall'astoittud kationan protonad. Hapanik formiruib vaiše mugoine kation, miččes ei ole elektronoid, ika eskai kationiš, miččiš (ei hapanikan kartte) kaik-se jäba üks' vai enamb elektronad, oma üks'-se penemba neitraližid atomoid vai molekuloid, kudambišpäi sünduiba.

Sikš ku protonan elektrotäude ičeze surudes om kohtaine elektronan täutkenke, ka ionan netto-elektronine täude sättub protoniden verdanke ionas minus elektronoiden verd siš.

Anion (−) (grek. ἄνω (ánō) — ülähäks) om ion, kudambas elektronoid enamba mi protonid, ka se azj andab netto-negativine täude (sikš ku elektronoil om negativine täude i protonil om pozitivine täude).

Kation (+) (grek. κατά (katá) — alahaks) om ion, kudambas penemba elektronoid mi protonid, ka ned andaba netto-pozitivine täude.

Erasid ližanimid kävutadas ioniden äikerdoitud täutkenke täht. Ozutesikš, ion −2-täutkenke om tetab dianionaks da ion +2-täutkenke om tetab kuti dikation. Cvitterion om neitraline molekul pozitivižen da negativižen täutkidenke erasiš tahoiš molekulan irdpolel.

Tedoavaidusen te

Ion-sana grekaks ἰόν, ion, znamoičeb mänii (ἰέναι, ienai, mända-sanan nügüdläižen aigan I aktivan particip). Vl. 1834 anglialaine fizikan- da himijantedomez' Faradei Maikl sädi nece termin ümbrikirjutamha sihepäi tundmatoman mänijan nägusen ühten elektrodalpäi toižele vezisubstancijan kal't. Faradejale ei olend tetab necen nägusen londuz, no hän tezi: sikš ku metallad segoitaba da lähteba segoiteshe ühtel elektrodal, da uz' metall tuleb segoitesespäi toižen elektrodan päl, ka om eraz substancijan tip, mitte likub segoitesen kal't joksijas, vedajas, ehtatajas materialižes formas üht sijaspäi toižhe.

Homaičendad

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.