|
'''NencalaižidenNencalaižed''' ([[Nencan kel'{{lang-yrk|nencan kelel]]: ненэй ненэч,}} «todesine ristit») om Pohjoižen igähine vähäluguine rahvaz,. kudamb eläbEläb [[Venäma|Venäman]]n lodehes. PohjoižidenSe rahvahidenom kaikiš äiluguižemb pen' Venäman keskesrahvaz, selugumär om— kaikiš45 äiluguižembtuhad rahvaz.ristitud (2010, rahvahanlugemine).
Hö pagištas [[Venänvenän kel'|venän]] dai nencan (kudambkelil, jäl'gmäine mülüb [[Samodižedsamodižed keled|samodižihe kelihe]]). kelilVaiše rahvahan pol' mahtab pagišta ičeze kelel.
== Tämbäine lugu da jagaduz ==
NencalaižidenNencalaižed jagadasoišjagasoiš [[Evrop|evropižikš]] da [[Azii| azijatižikšazijalaižikš]] nencalaižikš. ▼
Evropižed nencalaižed elädas [[Nencan avtonomine ümbrik|Nencan avtonomižes ümbrikos]] tobjimalaz ( 277504 000rist. vl 2002.2010, 17,8% ristitištos), azijatižedazijalaižed — [[Jamalan Nenciden avtonomine ümbrik|Jamalan Nenciden avtonomižes ümbrikos]] päpaloin (29772 rist. vl 2010, 5,7% ristitištos). Vähäižed joukudgruppad elädas [[Hantin da Mansin avtonomine ümbrik|Hantin da Mansin avtonomižes ümbrikos]], [[Murmanskan agj|Murmanskan]] dai [[Arhangel'skan agj|Arhangel'skan]] agjoiš, damugažo [[Komin Tazovaldkund |Komin Tazovaldkundas]] as. ▼▲Nencalaižiden jagadasoiš [[Evrop|evropižikš]] da [[Azii|azijatižikš]] nencalaižikš.
Nencalaižil om kaks' päšt gruppad kelen mödhe: [[tundr]]ižed (enambuses) da [[mec]]aižed (tämbäine lugu om läz 1500 ristitud). Kahten gruppan keled erinedas, niiden keliden pagižijad ei toimetagoi toine tošt. Molembil kelil om paginoid.
▲Evropižed elädas [[Nencan avtonomine ümbrik|Nencan avtonomižes ümbrikos]] (27 000 vl 2002.), azijatižed — [[Jamalan Nenciden avtonomine ümbrik|Jamalan Nenciden avtonomižes ümbrikos]] päpaloin. Vähäižed joukud elädas [[Hantin da Mansin avtonomine ümbrik|Hantin da Mansin avtonomižes ümbrikos]], [[Murmanskan agj|Murmanskan]] da [[Arhangel'skan agj|Arhangel'skan]] agjoiš, da [[Komin Tazovaldkund|Komin Tazovaldkundas]].
Nencalaižil om kaks' päšt joukud kelen mödhe: [[tundra|tundrižed]] da mecaižed; heiden keled oma erazvuiččed da niiden keliden pagižijad toine tošt ei toimetagoi. Molembil kelil om paginoid. Tundrižil nencalaižil om kaikiden nencalaižiden enambuz; mecaižiden nencalaižiden tämbäine lugu om läz 1500 vaiše.
== Elo ==
=== Söm ===
Nencalaižiden päine azjradmine da sömlähtesömän purde om [[ Pedradpedrad (heim)|pedroiden]] kazvatuz ;, hö sadas lihad da razvad sen kal't. Pedroiden lihaza ližatasLižatas väged solad [[pedranliha]]ze kaičemha lihadsidä pit'kaks aigaks ;, sidäsödas lihadmugošt sömaslihad torheks paksus. NencalaižidenNencalaižed sömassödas pedroidenpedran hibjidenhibjan kaikid paloid: vert, südäimid da toižid. ▼
Rahvahan ezitajad södas toižid-ki lihan toižendoid da kalad, keittas sidä.
▲Nencalaižiden päine azj da sömlähte om [[Pedrad (heim)|pedroiden]] kazvatuz; hö sadas lihad da razvad sen kal't. Pedroiden lihaza ližatas väged solad kaičemha lihad pit'kaks aigaks; sidä lihad sömas torheks paksus. Nencalaižiden sömas pedroiden hibjiden kaikid paloid: vert, südäimid da toižid.
HeidenNencalaižiden päjomad oma [[ Čai|čai]] da [[mors]] ;. Tehtas morsad tehtastundran marjoišpäi , kudambad kazdas tundras. ▼Hö södas mugažo toižid lihan erikoid da kalad, kudambad keittas.
▲Heiden päjomad oma [[Čai|čai]] da [[mors]]; morsad tehtas marjoišpäi, kudambad kazdas tundras.
Nencalaižiden päižedpäradmine azjadom oma pedroiden kazvatuz[[pedroidenkazvatuz]], [[kalanpüdand ]] da [[mectuz ]], no pedroiden kazvatuz om kaikiš tarbhaižemb. ▼
NencalaižidedNencalaižed kuctas ičtaze «pedroiden lapsikš» eskai, sikš mišemuga heiden elo om pedroihe sidodud. PedroidKävutadas kävutadaspedroid ei vaiše samha lihad, no mugažo vall'astadas regiš. Jogahižel pedrjoukul päine pedr om , tobminse —om kaikiš järedamb pedr, kudambadi ei kävutagoioleskele regiš nikonzval'hiš. Tal' vedvel kävutadasvall'astadas regiš koume..nell' pedroidpedrad, kezal — viž..kuz' živatad. Pedrjouk oleskeleboleleb tobjakssureks lujas, sikš nencalaižidennencalaižed kävutadas koirid , kudambad heileabutamha abutadaspaimeta. ▼
▲Nencalaižiden päižed azjad oma pedroiden kazvatuz, kalanpüdand da mectuz, no pedroiden kazvatuz om kaikiš tarbhaižemb.
▲Nencalaižided kuctas ičtaze «pedroiden lapsikš» eskai, sikš miše heiden elo om pedroihe sidodud. Pedroid kävutadas ei vaiše samha lihad, no mugažo regiš. Jogahižel pedrjoukul om tobmin — kaikiš järedamb pedr, kudambad ei kävutagoi regiš nikonz. Tal'ved kävutadas regiš koume..nell' pedroid, kezal — viž..kuz'. Pedrjouk oleskeleb tobjaks lujas, sikš nencalaižiden kävutadas koirid, kudambad heile abutadas.
=== Sobad ===
Lujas vilu sä jäb järgeližikš nencalaižiden elämižen tahoiš, ka varmdad sobad oma tarbhaižed rahvahan täht. Pohjoižen eläjad tehtas sobad živatoiden nahkoišpäi.
Tahoiš, kus nencalaižed elädas, om järgeližikš lujas vilu sä, sikš hüväd sobad oma tarhbhaižed nencalaižiden täht. Hö tehtas sobad živatoiden nahkišpäi.
Veroline nencine pert' nimitase ''čum:aks''. Se om kanzan elon keskuz. Elokahil perehil om tobjid čumid, gollil čum om pen'. Ottas kävutamižhe seibhid da pedroiden nahkoid čuman sauvondan täht, vedadas niid materialid ičezenke sirdandan aigan.
Nügüd' aigalaigan erased nencalaižidednencalaižed elädas čumiš völ. ▼
Veroine nencalaižided pertikš kuctas ''čum''aks. Se om heiden elon «keskuz», voib sanuda. Elokahil perehil om tobjid čumid, alastomil perehil — penid čumad. Tegemha čumad kävutadas seibhid da pedroiden nahkid.
▲Nügüd'aigal erased nencalaižided elädas čumiš völ.
== Homaičendad ==
<references/>
[[Kategorii:VenämanNencalaižed| rahvahad]]
[[Kategorii:Rahvahad kirjamišton mödhe]]
[[Kategorii:Venäman rahvahad]]
[[Kategorii:Pohjoižen igähižed rahvahad]]
| 