Erinevus lehekülje "Malaizii" redaktsioonide vahel

Lisatud 288 baiti ,  8 kuu eest
aktualizacii, ližaduz
(Tühjitadud toižetuz 122520, kudamban tegi Chongkian (arutelu))
Virg: Eemaldamine
(aktualizacii, ližaduz)
| Kart = LocationMalaysia.svg
| Kel' = [[malain kel'|malain]]
| Valdkundan pämez' = ''sija[[Abdulla om(Pahangan vakantine''sultan)|Abdulla II]]
| Päministr = [[Mahathir Mohamad]]
| Religii = [[islam]]
== Politine sistem ==
[[Fail:MalaysianParliament.jpg|thumb|right|250px|Malaizijan parlamentan pertid [[Kuala Lumpur]]as.]]
Ohjandusen form om federativine parlamentine konstitucine [[monarhii]]. Vs 2016 tal'vkun 13. päiväspäi valdkundanValdkundan pämez' (kunigaz) oliom [[MuhammadAbdulla V(Pahangan Farissultan)|Abdulla PetraII]]-sultan, novs hän2019 läksivilukun radnikusespäi ičetahtol vn 2019 631. päiväl vilukudpäiväspäi. Kaikuččel videl vodel štatoiden ühesa monarhad valitas kunigast ({{lang-ms|Yang di-Pertuan Agong}} «ülembaižel ižandal pandud») da varakunigast videks vodeks štatoiden järgendusen mödhe. Hö vahvištadas kaikid käskusid. Kunigahan ak om kahtenz' ristit valdkundas, Konstitucii kel'dab händast valdkundan radnikusen otmaspäi. Parlamentan partijan-vägestajan lider kändase päministraks — federaližen ohjastusen pämeheks. Kaik ministrad oma parlamentan ühtnijad.
 
Parlament om kaks'kodine 292 ezitajanke. Üläkodi om Nacionaline Kodi vai Senat ({{lang-ms|Dewan Negara}}) 70 ühtnijanke (kaksin kaikuččes 13 štataspäi da völ kunigaz paneb radsijha 44). Alakodi om Rahvahaline Kodi ({{lang-ms|Dewan Rakyat}}) 222 ezitajanke, kaik rahvaz valičeb heid videks vodeks. Kunigaz-ki om parlamentan ühtnijaks.
   ''Kacu kirjutuz: [[Malaizijan administrativiž-territorialine jagand]].''
 
Malaizii jagase 16 federacijan subjekthasubjektaks: 13 štathaštataks ({{lang-ms|Negeri}}, niišpäi 7 oma sultankundad, 1 radžankund, 1 monarhan ''Yang Dipertuan Besar''-arvnimenke, 4 gubernatorkundad) da 3 federaližhefederaližeks territorijhaterritorijaks ({{lang-ms|Wilayah Persekutuan}}).
 
== Eläjad ==
 
Malaizijas elädas [[malaizijalaižed]]. Rahvahad (2017): bumiputera ([[malajalaižed]] da toižed igähižed rahvahad) — 61,7%, [[kitajalaižed]] — 20,8%, [[indijalaižed]] — 6,2%, toižed rahvahad — 0,9%, ristitud rahvahanikuseta — 10,4%.
 
Uskondan mödhe (2010): [[islam]]anuskojad (oficialine religii) — 61,3%, [[buddizm|buddistad]] — 19,8%, [[hristanuskond|hristanuskojad]] — 9,2%, [[induizm|induistad]] — 6,3%, konfucijanizm, daoizm da toižed Kitain veroližed uskondad — 1,3%, toižed uskojad — 0,4%, religijatomad — 0,8%, märhapanendata — 0,9%.
 
Toižed järedad lidnad (enamba 700 tuh. ristituid vn 2010 rahvahanlugemižen mödhe, surembaspäi penembha): [[Džordžtaun (Malaizii)|Džordžtaun]], [[Džohor Baru]], [[Klang]], [[Subang Džai]].
5047

muudatust