Garbol: Erod versijoiden keskes

| divisio = [[Änikkazmused]] (''Magnoliophyta'')

| classis = [[Kaksidülehtesižed]] (''Magnoliopsida'')

| ordo = [[Kanabr'änikoižed]] (''[[Ericales]]'')

| familia = [[Kanabranvuiččed]] (''[[Ericaceae]]'')

| latin = {{btname|Vaccinium subgen. OxycoccusOxycóccus |([[Hill Džon|Hill]]) [[Grei Eisa|A.Gray]], 1848}}

'''Garbol''' vai '''Garič''' ([[latinan kel'{{lang-la|latin.]] ''Oxycóccus''Oxycoccus}}) om [[Kanabränvuiččed]]-sugukundan [[takson]]. Se ühtenzoitab märitud [[igähižvihandad kazmused|igähižvihandoid]] ujelijoid [[penzhaine|penzhaižid]], kudambid kazdas [[Pohjoine mapolišk|Pohjoižen mapoliškon]] soidme. Kaik garblon erikoiden marjad oma södabad.

* kuti erine ''Oxycoccus''-suguheim (Hill, 1756) (mugoine kaceg om levitadud kodimaižiš purtkiš nügüd'-ki<ref name="kazmär">Иллюстрированный определитель растений Ленинградской области /Под ред. А.Л. Буданцева и Г.П. Яковлева. — М.: Товарищество научных изданий КМК, 2006. — Lpp. 178, 180-181. ISBN 5-87317-260-9. {{ref-ru}}</ref>);

* kuti ''Vaccinium''-sugunheimon [[alasugualaheim]] — ''Vaccinium'' subgen. ''Oxycoccus'' (Hill) A. Gray (1848)<ref>[http://books.google.ru/books?id=DnvFjXCBuMcC#search_anchor ''Thomas Gaskell Tutin, V.H. Heywood, N.A. Burges, D.H. Valentine, Stuart Max Walters, D.A. Webb''. Flora Europaea. Cambridge University Press, 1972. — 3nz' tom. — Lp. 399.] ISBN 978-0-521-08489-5. {{ref-en}}</ref>;

* ai mugažo kut necen-žo sugunheimon [[sekcii (rang)|sekcii]] — ''Vaccinium'' sect. ''Oxycoccus'' (Hill) W.D.J. Koch (1837).

[[Latinan kel'|Latinine]] ''oxycoccos''-sana om saudud [[grekan kel'|grekižes]] ὀξύς («muiged») da [[grekan kel'{{lang-el|grek.]] κόκκος}} («marj») sanoišpäi, ploduiden magun mödhe. Nenid sanoid ei sa segoitada: «oxycoccos» — ''Vaccinium oxycoccos''-sugun ümbrikirjutai adjektiv erikoiden täht, ai «Oxycoccus» om alasugunalaheimon da sekcijan nimituz.

Kaik garblon erikod oma ujelijad igähižvihandad penzhaižed, niil novelad nitinvuiččed jurdujad varded oma 15-..30 sm pitte.<ref>[http://www.bibliotekar.ru/lekarstvennye/4/18.htm Клюква //Махлаюк В.П. Лекарственные растения в народной медицине. Буква К. — Саратов: Приволж. кн. изд-во, 1993.] ISBN 5-7633-0743-7. {{ref-ru}}</ref>.

Jurišt om värtmudenvuitte. Garblon [[jur'|juril]] [[senedSened da babukad|senSen']] eläb garblon [[jur'|juril]], sensenen nitid ühtenzoittas juren [[stai (biologii)|stajidenke]] tihedašti da sädas [[mikoriz]]ad. Senen-žo nitid ottas [[mahuz|mahusespäi]] mineraližid segoitesid da oigetas niid jurihe.

[[Lehtez|Lehtesed]] sijadasesijadasoiš järgendusen mödhe, ned oma 3-..15 mm pitte, 1-..6 mm levette<ref name="kazmär"/>, munanvuiččed vai pit'kačud lühüdanlühüdanke vardenke. Lehtesen plat om muzavihandan mujun ülähänpäi da tuhkhahkan (vauktan) mujun alahanpäi, se om jänu tal'veks kazmuz. [[Vaha]] om lehtesen alahal, se telustab vedele valada lehtest.

[[Änik]]od oma purpuran polhe vai ruskedvauvhad, oiktanoiktanke formanke, kehnanaluiženke alahaks, išttas [[änikjaug]]al. Nece änikjaug voib olda pit'kaks (järgeližel garblol — 5 santimetrhasai<ref name="kazmär"/>). Paloid mallüdesMallüdes om nell' palad. Vencut om nell'palaine süväs, no änikod oleldas videnvidenke-ki lehtesenke<ref>Клюква (Garbol) //Энциклопедический словарь Брокгауза и Ефрона: В 86 томахtomad (82 тt. иi 4 доп.ližadust). — СПб.Piter, 1890-19071890−1907. {{ref-ru}}</ref>; äniklehtesiden agjad käroudud irdpolele. Änikos om kahesa pölükäd. [[Petkloine]] om üks'jäine. [[Kandoine]] om alahaine. Venäman evropižen palan arvoimižiš garbol änikoičeb semendkul-kezakul. Üks' järgeližen garblon änik eläb 18 päiväd.

[[Plod]] om šurunvuitte, ellipsanvuitte vai munanvuitte marj rustan mujun. Sügüz'kul garblon marjad oleskeldas küpsnuzikš. Sol kazvanuden marjan suruz om 16 millimetrhasai. [[Ornitohorii]] harakterizuib garblon äikerdoičendad: [[lindud]] södas ploduid da vedadas niiden semnid pit'kali. Kaikuččes vodes üks' kazmuz sündub severz'-se sadad marjadmarjoid.<ref name="šipunov">Шипунов А.Б. Клюква //Биология: Школьная энциклопедия /Отв. Белякова Г. и др. — М.: БРЭ, 2004. ISBN 5-85270-213-7. {{ref-ru}}</ref>.

Garblon erikod kazdas [[Pohjoine mapolišk|Pohjoižen mapoliškon]] [[ven vö|venol vönel]] da sen pohjoižemb, mougotil kontinentil. Londuses kaik garblod kazdas närakoid tahoidme: [[so]]il, [[kavag'mec]]oiš, mugažo sodunuzid järvenrandoidme.<ref name="kazmär"/>.

Garblon ploduiš om äi [[askorbinmuiktuz|C-vitaminad]] [[apel'sin]]iden, [[limon]]oiden, [[greipfrut]]oiden da [[sadmanzikaine|sadmanzikaižen]] kartte. Vitaminoiden mülünd<ref name="usda">[http://ndb.nal.usda.gov/ndb/foods/show/2269?qlookup=09078&format=Full Nutrient data for 09078, Cranberries, raw. //''National Nutrient Database for Standard Reference (ndb.nal.usda.gov)''. Beltsville Human Nutrition Research Center of the Agricultural Research Service.] {{ref-en}}</ref> (mkg/100 g): [[A (vitamin)|A]] — 3, [[B1 (vitamin)|B₁]] — 12, [[B2 (vitamin)|B₂]] — 20, [[B3 (vitamin)|B₃]] — 101, [[B6 (vitamin)|B₆]] — 57, [[B9 (vitamin)|B₉]] — 1, [[C (vitamin)|C]] — 13300, [[E (vitamin)|E]] — 1200, [[K (vitamin)|K]] — 5. Garbol om [[K1 (vitamin)|K₁-vitaminan]] ([[fillohinon]]an) arvokaz purde, ani kuti [[linmaine kapust]] da [[manzikaine]]. Ploduiš om toižid vitaminoid: [[B5 (vitamin)|B₅]], [[PP (vitamin)|PP]].

Garbol lujas navedib päivänvauktad i sille ei tari hüväd minerališt sötmišt.<ref name="šipunov"/>.

Järedploduine vai amerikaine garbol ([[latinan kel'{{lang-la|latin.]] ''Vaccinium macrocarpon''}}) kazvatase luhtpöudoil. Necen garblon kaikiš suremb kazvatai om [[AÜV]], mugažo garblon pöudod oma [[Kanad]]as, [[Vaugedvenäma]]s, [[Skandinavii|Skandinavijan]] maiš. Il'mkamerad ploduiš om garblon eriližuz, se laskeb marjoile ujuda veden pindal i kebnendab marjoiden poimind mašinoil. Pöudho ehtnüziden marjoidenke valadas vet, sid' specialižed [[kombain]]ad lödas veden, sen aigan küpsad marjad joudutase da ujuškatas. Ajadas kaikid marjoid pöudon röunale ühthe sijha, amuntas puhtast da sel'ktad garblod möhembaižeks ümbriradmižeks.<ref>[http://chem.kstu.ru/butlerov_comm/2003/1m/data/jchem&cs/russian/n1/appl1/2vr9/2vr9.pdf Черкасов А.Ф. Основы технологии и агротехники плантационного возделывания клюквы.] ''chem.kstu.ru''-saital. {{ref-ru}}</ref>.

Garblon marjad kävutadas [[sömtegimišt]]os, ližatas niiden südäimid ližatas [[likör]]ihe. Garblospäi voib vaumitada nenid produktoid: [[garbolvezi]], puzertud [[südäivezi (jom)|südäivezi]] saharanke, [[vas]], [[ekstrakt]], [[tisel']]. GarblonValatadas lehtesidgarblon valatadaslehtesid [[čai|čajuks]].

Marjad kaitas veresil vodesläz ümbriüht vot, nece om toine garblon eriližuz. Sen täht pidab kaita marjoid puižiš bučiš puhthanpuhthanke vedenke.<ref>[http://www.stgetman.narod.ru/klukva.html Станислав Гетман. Полезные свойства клюквы (Garblon ližakahad ičendad). — ''Stgetman.narod.ru''.] {{ref-ru}}</ref>.

Garblon marjoiš om äi vitaminoid, ka kävutadas niid [[cing]]ad vaste, [[avitaminoz]]iden aigan. Mugažo marjad abutadas kül'mehtuzläžundoiden aigan, [[revmatizm]]ad da [[angin]]ad vaste.<ref name="šipunov"/>.

<center><gallery>

</gallery></center>