Vajehtuz 31. Reduku 2016, kell 23:25 vajehta Koiravva (pagin \| tehtud radod) 73 333 vajehtused pEi ole vajehtusen ühthevedoid ← Vanhemb vajehtuz		Vajehtuz 26. Keväz’ku 2019, kell 15:56 vajehta heitta Motoranger (pagin \| tehtud radod) 17 930 vajehtused p + punktad Udemb vajehtuz→
Rivi 8: {{legend\|#C8B0E0\|[[Mikronezii]]}}]] [[Fail:LocationOceania.png\|thumb\|200px\|Valdmerimaiden sijaduz.]] '''Valdmerimad''' (vai '''Okeanii''') ([[anglijan kel'\|angl]]., [[bislam]] i [[fidžin hindi]]: ''Oceania'', ~~[[francijan kel'\|~~{{lang-fr~~]].: ''~~\|Océanie''}}, [[maorin kel'\|maor]].: ''Ao-o-Kiwa'', [[tok-pisin]]: ''Osenia'') om [[Ma]]n kuiv pala, kaikiš suremb sariden kogoduz planetas. Sijadase kaikil šurupoliškoil, [[Afrik]]an kartte. [[Avstralii (kontinent)\|Avstralii-kontinent]], [[Uz' Gvinei (sar')\|Uz' Gvinei-sar']] da [[Tün' valdmeri\|Tünen valdmeren]] erigoittud sared atolloidenke mülüdas sihe. == Ühthižed andmused == Pind — 8,52 millionad km² (Avstralijata 1,52 mln km²). Eläjiden lugu — 36,6 mln (vl 2010, 15,4 mln Avstralijata). 16 valdkundad da 21 rippujad territorijad sijadasoiš Valdmerimaiš. Mugažo [[Indonezii\|Indonezijan]] pala otab Uz' Gvinei-saren päivlaskmpol't, [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad\|AÜV:oiden]] pala om ([[Havajad]]-štat) i [[Čili]]n severz' sarid. [[Avstralii]], [[Papua — Uz' Gvinei]], [[Uz' Zelandii]], [[Havajad]] i [[Fidži]] oma järedad niiden keskes.▼ Pind — 8,52 millionad km² (Avstralijata 1,52 mln km²). Eläjiden lugu — 36,6 mln (vl 2010, 15,4 mln Avstralijata). ▲~~Pind — 8,52 millionad km² (Avstralijata 1,52 mln km²). Eläjiden lugu — 36,6 mln (vl 2010, 15,4 mln Avstralijata).~~Kaik 16 valdkundad da 21 rippujad territorijad sijadasoiš Valdmerimaiš. Mugažo [[Indonezii\|Indonezijan]] pala otab Uz' Gvinei-saren päivlaskmpol't, [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad\|AÜV:oiden]] pala om ([[Havajad]]-štat) i [[Čili]]n severz'-se sarid. [[Avstralii]], [[Papua — Uz' Gvinei]], [[Uz' Zelandii]], [[Havajad]] i [[Fidži]] oma järedad niiden keskes. Nimitadas Valdmerimaiden eläjid da sündnuzid ~~nimitadas~~ regionan mödhe: [[avstralijalaižed\|avstralijalaižikš]], [[udenzelandijalaižed\|udenzelandijalaižikš]], [[udengvinejalaižed\|udengvinejalaižikš]], [[polinezijalaižed\|polinezijalaižikš]], [[melanezijalaižed\|melanezijalaižikš]] i [[mikronezijalaižed\|mikronezijalaižikš]].▼ == Geografii == Kaikiš suremb sarišpäi om [[Uz' Gvinei]] (786 tuh. km²). Sarištod: [[Havajan sared]], [[Solomonan sared]], [[Marianan sared]], [[Maršalan sared]], [[Fidžin sared]], [[Uded Gebridad]], [[Bismarkan sarišt]], [[Markizan sared]]. Järedad pol'sared: [[Keip-Jork]] i [[Arnemlend]] (Avstralii), [[Čendravasih (pol'sar')\|Čendravasih]] i [[Papuan pol'sar']] (Uz' Gvinei). ~~Tropižed klimatižed vöd oma Valdmerimaiden tobmas palas, penil saril klimat om neps.~~ Valdmerimaiden randad lainištab [[Tün' valdmeri]]. Uden Gvinejan suvipäivlaskmaižed randad i Avstralijan pohjoižed randad lainištab [[Indine valdmeri\|Indižen valdmeren]] [[Arafuran meri]]. Sariden enambuz om vulkaniženke augotižlibundanke. Om vähä tarbhaižid kaivatusid päiči Avstralijas sen metallkivendoidenke. Sared alištudas kovile tulleile, [[manrehkaiduz\|manrehkaidusile]], [[cunami]]le, pit'kile valegile. [[Murrei (jogi)\|Murrei]] sen [[Darling (jogi)\|Darling]]- i [[Marrambidži]]-ližajogidenke (Avstralii), [[Sepik (jogi)\|Sepik]] i [[Flai (jogi)\|Flai]] (Uz' Gvinei) oma Valdmerimaiden znamasižed joged. Järedad järved oma [[Eir (järv)\|Eir]] (9500 nellikkilometrhasai), [[Torrens (järv)\|Torrens]], [[Gerdner]], [[Makkai (järv)\|Makkai]] i [[Amadius]] (kaik oma solakahad, Avstralii), [[Marri (järv)\|Marri]] i [[Sentani]] (Uz' Gvinei-sar'), [[Taupo (järv)\|Taupo]] (Uz' Zelandii). Penil saril om lagunoid da penid ojid~~. Kaikiš korktemb čokkoim om [[Džai]]-mägi (4884 m) Indonezijas, Uden Gvinejan päivlaskmas. Kaikiš alahamb om kuivanuden [[Eir (järv)\|Eir-järven]] pohj (-15 m) Avstralijan keskusen suves~~.▼ Kaikiš korktemb čokkoim om [[Džai]]-mägi (4884 m) Indonezijas, Uden Gvinejan päivlaskmas. Kaikiš alahamb om kuivanuden [[Eir (järv)\|Eir-järven]] pohj (−15 m) Avstralijan keskusen suves. == Klimat == Tropižed klimatižed vöd oma Valdmerimaiden tobmas palas, penil saril klimat om neps. == Homaičendad == ▲[[Murrei (jogi)\|Murrei]] sen [[Darling (jogi)\|Darling]]- i [[Marrambidži]]-ližajogidenke (Avstralii), [[Sepik (jogi)\|Sepik]] i [[Flai (jogi)\|Flai]] (Uz' Gvinei) oma Valdmerimaiden znamasižed joged. Järedad järved oma [[Eir (järv)\|Eir]] (9500 nellikkilometrhasai), [[Torrens (järv)\|Torrens]], [[Gerdner]], [[Makkai (järv)\|Makkai]] i [[Amadius]] (kaik oma solakahad, Avstralii), [[Marri (järv)\|Marri]] i [[Sentani]] (Uz' Gvinei-sar'), [[Taupo (järv)\|Taupo]] (Uz' Zelandii). Penil saril om lagunoid da penid ojid. Kaikiš korktemb čokkoim om [[Džai]]-mägi (4884 m) Indonezijas, Uden Gvinejan päivlaskmas. Kaikiš alahamb om kuivanuden [[Eir (järv)\|Eir-järven]] pohj (-15 m) Avstralijan keskusen suves. <references /> {{Commons\|Oceania}} ▲Valdmerimaiden eläjid da sündnuzid nimitadas regionan mödhe: [[avstralijalaižed\|avstralijalaižikš]], [[udenzelandijalaižed\|udenzelandijalaižikš]], [[udengvinejalaižed\|udengvinejalaižikš]], [[polinezijalaižed\|polinezijalaižikš]], [[melanezijalaižed\|melanezijalaižikš]] i [[mikronezijalaižed\|mikronezijalaižikš]]. {{Valdmerimad}} {{Kontinentad}} ~~{{stub}}~~ [[Kategorii:Valdmerimad\| ]] [[Kategorii:Man kuivad palad]]

Valdmerimad: Erod versijoiden keskes