Vajehtuz 20. Eloku 2018, kell 00:28 vajehta Koiravva (pagin \| tehtud radod) 73 391 vajehtused + ← Vanhemb vajehtuz		Vajehtuz 30. Tal’vku 2018, kell 21:40 vajehta heitta Koiravva (pagin \| tehtud radod) 73 391 vajehtused formitez, aktualizacii Udemb vajehtuz→
Rivi 7: \| Flag text = Indonezijan flag \| Pälidn = Džakart \| Eläjiden lugu = ~~260~~262,~~580~~787,~~739~~403<ref>[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/id.html Indonezijan ristitišton endustuz vn ~~2017~~2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — ''Cia.gov''.] {{ref-en}}</ref> \| Voz' = ~~2017~~2018 \| Pind = 1,904,569 \| Kart = LocationIndonesia.svg Rivi 22: '''Indonezii''' ({{lang-id\|Indonesia}}), täuz' oficialine nimituz — '''Indonezijan Tazovaldkund''' ({{lang-id\|Republik Indonesia}}), om järed sar'hine ekvatorialine valdkund [[Azii\|Suvipäivnouzmaižes Azijas]]. Pälidn da kaikiš suremb lidn om [[Džakart]]. Vl 2014 eläjiden lugu oli 253 ,609 ,643 ristitud (nellänz' surtte mail'mas). == Istorii == Vn 1945 17. päiväl elokud Indonezii ~~tedoti~~tedištoti ičeze ripmatomudes [[Alamad\|Alamaišpäi]]. Valdkundan Konstitucii tuli väghe sil-žo päiväl. Vozil 1950−1959 ei olend väges valdkundan ühtmuden udessündutamižen aigan. Nell' znamasišt vajehtust ~~oli~~om pandud Konstitucijha (vozil 1998, 1999, 2001), sidä kesken jagamha koume tobmuden sarakoid [[Suharto]]-prezidentan (1967−1998) ohjandusen jäl'ghe. == Geografijan andmused == [[Fail:Map of Indonesia Demis.png\|thumb\|left\|250px\|Indonezijan reljefan kart.]] Indonezii om kaikiš suremb sar'hine valdkund mail'mas. Se sijadase [[Malain sarišt]]ol pidust' [[Ma]]n ekvatorad 17804 saril, niišpäi 6 tuhad sarid oma elänzoittud, 9634 — nimetomad. Kaikiš järedambad sared oma [[Sumatr]], [[Kalimantan]] (keskmäine da suvine pala), [[Uz' Gvinei]] (päivlaskmaine pala), [[Jav (sar')\|Jav]] dai [[Sulavesi]]. Indonezii om mavaldkundröunoiš [[Malaizii\|Malaizijanke]] pohjoižes (röunan piduz — 1881 km), [[Papua — Uz' Gvinei\|Papua — Udenke Gvinejanke]] (824 km) päivnouzmas da [[Päivnouzmaine Timor\|Päivnouzmaiženke Timoranke]] (253 km) suves. Ühthine röunoiden piduz om 2958 km. Valdkundan pind om 1 904 569 km² (ühtenz' sija Suvipäivnouzmpol'žes Azijas da 14nz' mail'mas). Valdkund om meriröunoiš mugažo [[Singapur]]anke, [[Filippinad\|Filippinoidenke]], [[Avstralii\|Avstralijanke]] da [[Indii\|Indijanke]]. ~~Valdkund om meriröunoiš mugažo [[Singapur]]anke, [[Filippinad\|Filippinoidenke]], [[Avstralii\|Avstralijanke]] da [[Indii\|Indijanke]].~~ Indonezijan suvipäivlaskmaižed da suvirandad lainištab [[Indine valdmeri]] da sen [[Timoran meri]], pohjoižed da südäimižed randad — [[Tün' valdmeri]] da sen randaližed mered: [[Javan meri]], [[Sulavesin meri]], [[Balin meri]], [[Floresmeri]], [[Savumeri]], [[Bandameri]], [[Serammeri]], [[Hal'maheran meri]], [[Molukkan meri]]. Ühthine randanpird — 54 716 km. Kaik 400 vulkanad om Indonezijas, niišpäi pol'tošt sadad oma aktivižed. Vodes oleleb 7 tuhad penid manrehkaidusid (penemb 4 ballad) da üks' vulkanan lavanheitand. Valdkundan da [[Valdmerimad\|Valdmerimaiden]] kaikiš korktemb čokkoim om [[Punčak Džai]]-mägi (4884 m) [[Uz' Gvinei]]-saren päivlaskmas. Saum vezid — 4,85%. Klimat om [[ekvatorialine vö\|ekvatorialine]] valdmerine neps mussonine. Kun keskmäine lämuz om +26..+28 C°. Ani ei olele lämuden vajehtusid randištol vodes ümbri, sikš miše lämäd meriveded oma läz kaikenaigašti. Mägiden korktusil enamba 1500 metrad voib panda [[hala]]d öidme. Äi jogid om suril saril, no kaik ned oma lühüdad. Rivi 43: == Politine sistem == [[Fail:Merdeka Palace Changing Guard 2.jpg\|thumb\|right\|250px\|Indonezijan prezidentan ''Merdeka''-pert'kulu («Joudjuden») [[Džakart]]as.]] Ohjandusen form om unitarine konstitucine [[prezidentine tazovaldkund\|prezidentine]] tazovaldkund äjiden partijoiden sistemanke. Valdkundan pämez' da ohjastusen direktor om prezident ({{lang-id\|Presiden Republik Indonesia}}). Hän mugažo om armijan päkäsknik da röunantagaižiden azjoiden ministr, märičeb ohjastusen mülükundad, taričeb ministriden kandidatoid vahvištamha parlamentale, paneb radnikusile jättud vahvištuseta parlamental ministrid. Üks' varaprezident om prezidentale abhu, hän tegeb prezidentan velgusidme lähtendan erindha statjan. Vspäi 2004 kaik rahvaz valičeb valdkundan prezidentad da varaprezidentad videks vodeks, kahtenden strokun voimuz om olmas. Parlament om kaks'kodine Rahvahan Nevondkundaline Suim ({{lang-id\|Majelis Permusyawaratan Rakyat, MPR}}) 692 ühtnijanke. Ezmäine kodi om Agjoiden Ezitajiden Nevondkund ({{lang-id\|Dewan Perwakilan Daerah, DPD}}) 132 ühtnijanke (nellin kaikuččes agjaspäi). Toine kodi om Rahvahan Ezitajiden Nevondkund ({{lang-id\|Dewan Perwakilan Rakyat, DPR}}) 560 ühtnijanke. Kaik rahvaz valičeb parlamentan ühtnijoid videks vodeks. Parlamentale sab heitta prezidentad radmaspäi uskletomuden ozutandal. Rivi 55: == Eläjad == Vl 2005 eläjiden lugu oli 237 ,424 ,363 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.▼ Indonezijas elädas [[indonezijalaižed]] erazvuiččenke etniženke augotižlibundanke. [[Jav (sar')\|Jav]]-sar' om kaikiš tihedašti elänzoittud region. Religijan mödhe (2010): [[islam]]an uskojad — 87,2%, [[protestantizm\|protestantad]] — 7,0%, [[katoline jumalankodikund\|rimalaižed katolikad]] — 2,9%, [[induizm]]an uskojad — 1,7%, toižed uskojad — 0,9%, märhapanendata — 0,3%.▼ Toižed lidnad-millionerad (enamba 2 mln ristituid vl 2013, surembaspäi penembha): [[Surabai]], [[Bandung]], [[Bekasi]], [[Medan]], [[Tangerang]]. Vl 2013 kaik oli 87 lidnad enamba mi 100 tuh. eläjidenke. Ühthemänho 98 lidnad om valdkundas. ▲Vl 2005 eläjiden lugu oli 237 424 363 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. ▲Religijan mödhe (2010): [[islam]]an uskojad — 87,2%, protestantad — 7,0%, [[katoline jumalankodikund\|rimalaižed katolikad]] — 2,9%, [[induizm]]an uskojad — 1,7%, toižed uskojad — 0,9%, märhapanendata — 0,3%. == Rahvahanižanduz == Industrialiž-agrarižen valdkundan [[kogosüdäiprodukt]] oli 3 ,243 trln US$ ostmižmahtusen paritetan mödhe (8nz' mail'mas, 2017) vai 12 400 US$ ühtele hengele. Vll 2015−2017 se ližadui 5% vodes. Maižandusen pala KSP:s om 14% (2017) i nece sarak otab 32% radnikoid (2016). Tegimišton pala om 40,3% i ratas 21%. Indonezijan päeksport om elektroladimišt (läz 15%), erazvuiččed [[sobad]] (läz 12%), [[kivihil']] (kümnendez), [[kivivoi]] (8%), [[pal'm\|pal'mvoi]] (7%), [[londuseline gaz]] (6%), [[pu (material)\|pumaterialad]] da [[bumag]] (6%); toine eksport — [[kuld]] (5%), [[räzin]] (3%), [[kakao\|kakaonproduktad]] (2%), [[vas'k]] (1%), [[tin]] (1%). [[Kitai]], [[Japonii]] da [[Singapur]] oma päühtnijad torguindas (eksportan dai importan koumandez). Rivi 78: * [http://www.dpr.go.id/ Indonezijan Tazovaldkundan parlamentan toižen kodin oficialine sait (''dpr.go.id'').] {{ref-id}} {{ref-en}} * [http://www.bps.go.id/ Indonezijan Statistikan komitet (''bps.go.id, Badan Pusat Statistik'').] {{ref-id}} {{ref-en}} {{Commons\|Indonesia}} {{Azii}}

Indonezii: Erod versijoiden keskes