Venäma: Erod versijoiden keskes

| Eläjiden lugu = 142,470122,272776 (Krimata)<ref>[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/rs.html Venäman ristitišton lugun endustuz vlvn 20142018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — ''Cia.gov''.] {{ref-en}}</ref>,<br />144,473,177 (Krimanke)<ref>Ni üks' sur' valdkund ei tundištand Kriman sirdandad Venämha.</ref>

| Voz' = 20142018

| Pind = 17,098,246 (Krimata),<br />17,125,191 (Krimanke)

'''Venäma''' ([[venän kel'|venäkelel]]: ''Россия'') vai '''Venälaine Federacii''' (lühetud nimi: '''VF''', venäkelel: ''{{lang-ru|Российская Федерация''}}), molembad nimitused oma oficialižed, om valdkund [[Evrop|Päivnouzmaižes Evropas]] da [[Azii|Pohjoižes Azijas]].

Venäman pälidn da kaikiš suremb lidn om [[Moskv]]. Vl 20132017 kaik oli 15 lidnad Venälaižes Federacijas, kudambiden eläjiden lugu oli enamb 1 mln eläjid: [[Moskv]], [[Piter]], [[Novosibirsk]], [[Jekaterinburg]], [[Alauz'lidn|Alanovgorod (Alauz'lidn)]], [[Kazan']], [[Čeläbinsk]], [[Samar]], [[Omsk]], [[Rostov Donal]], [[Uf]], [[Krasnojarsk]], [[Perm']], [[Voronež]], [[Volgograd]].

Venäma om [[Ma]]n kaikiš suremb valdkund pindan mödhe — 17 075098 400246 km². Vl [[2010. voz'|2010]] Venälaižen Federacijan eläjiden lugu oli 141 927 297 eläjad (9-nz' sija [[Ma]]s). Valdkundaline kel' om [[venäkel']], dai mugažo ičeze valdkundaližed keled oma 23 federacijan subjektoiš.

Vl [[862. voz'|862]] päivnouzmslavine (Amuižvenälaine) valdkund sündui. Äjad päivnouzmslavižed heimod ühtetas sihe. Möhemba, feodaližen rouhusen tagut, se jagase paloihe — ičenaižihe ruhtinazkundoihe. XIII13. voz'sadal venälaižed ruhtinazkundad puttas [[Mongolijan imperii|mongoližiden hanoiden]] tobmuden alle. Vl [[1380. voz'|1380]] venälaine [[Donan Dmitrii|Donan Dmitrii (Dmitri Donskoi)Donalaine]]-ruhtinaz vägestab Mamai-hanan voinvägedsodavägid Kulikovo-[[Kulikovon tora|toras Kulikovon pöudol]].

XVI16. voz'sadal Moskvan ruhtinazkund (möhemba — valdkund) zavodib lujetas, susedruhtinazkundad ühtetas sihe. Muga ühthine keskustoittud valdkund oliom sündnu. [[Ivan IV|IvananIvan IV (GrazijanGrazii)]]-carin aigan Venälaine valdkund levitab jalos ičeze röunad. Se anastab Kazanin da Astrahanin hankundoid. XVII17. voz'sadal, jäl'ges Ivanan IV surmad, Torokaig zavodiše. [[Pol'šanma|Pol'šanmaižed]] voinvägedsodaväged tuldas VenämahaVenämha. Vl [[1612. voz'|1612]] venälaine ratnikišt, kudamban ezinenas [[Minin Kuz'ma|Minin]] da [[Požarskii Dmitrii|Požarskii]] omaoliba, vägestadasvägesti pol'šalaižidšanmalaižid. Vl [[1613. voz'|1613]] uz' car' valičese, kudambaks [[Romanov Mihail|Mihail Romanov]] tegese.valičese da kändase uden carin, [[Romanoviden dinastii]] ohjastab Venämad vodelesai [[1917. voz'|1917]].

XVIII18. voz'sadan augotišes [[Sur' Petr|Petr I-car']] zavodib ičeze masštabižed reformad valdkundas da tegebkändab sidä [[Venäman imperii|Venäman imperijaks]]. [[PohjoižvoinPohjoižsoda]]ann (1700—17211700−1721) jäl'ghe Venälaine imperii sab maid [[Baltijanmeren rand]]oil. Vl [[1812. voz'|1812]] voinsoda («Tatanmaine voin») zavodiše [[Napoleon I|NapoleoniženNapoleonan]] [[Francii|Francijanke]]. Venälaižed voinvägedsodaväged ottihe vägestadasvägestust neciš voinas evropalaižiden ühtnenuziden valdkundoiden abunke. Vl [[1861. voz'|1861]] maorjanoiktuz om tühjitadud. XIX19. voz'sadan lop harakterizuiše tegimišton da radajiden lugun kazvol.

Vozil 1905—1907 oli1905−1907 [[ezmäine venäläinevenälaine revolücii]] tegihe. Vl [[1914. voz'|1914]] Venälaine imperii, Antantan ühtnijan oldes, tuleb [[Ezmäine mail'man voin|Ezmäižhe mail'manvoinha]]. Vn 1917 uhokul revolücii zavodiše («Uhokun revolücii»), kudamb tühjitab monarhijad i tegeb Venäman tazovaldkundaks. Pordaigaine ohjastuz tedotab voinan jätkmižes, no sügüzel bol'ševikad anastadas tobmut [[Lenin Vladimir|Lenin]] ezinenas. Vozil 1918—1922 —1918−1922 [[Rahvahanikoiden soda]] levini, kudambasi bol'ševikad vägestadasotiba vägestust siš. Vl 1922 tedotadas [[Nevondkundaline Ühtištuz|NSTÜ:n]] sädandas.

Vozil 1941—19451941−1945 — Venäman ühtnemine [[Toine mail'man voinsoda|Toižhe mail'manvoinhamansodha]] («Surhe Tatanman voinha») [[Saksanma]]d vaste.

1991Vl —1991 [[Nevondkundaline Ühtištuz|Nevondkundaližen Ühtnendan]] (NSTÜ:n) jagund itegihe, VenämanVenäma lähtendläksi sišpäi, no jäi nevondkundaližiden kožundkirjutesiden jäl'ghetulijaks.

[[Fail:Vasyugan.jpg|thumb|right|250px||Vasügan-jogi]]

Venälaine Federacii om [[Tün' valdmeri|Tünen]], [[Atlantine valdmeri|Antlantižen]] ([[Baltijan meri|Baltijan]], [[Mustmeri|Must]]- dai [[Azovmeri|Azovan]] mered), [[Jävaldmeri]]n da [[Kaspijan meri|Kaspijan meren]] randoil, sen merirandadmererandad oma kaikiš pidembad (37,653 km) Man toižihe valdkundoihe rindataden (37,653 km).

Venämal omaom mavaldkundröunadmaröunoid nenidenke valdkundoidenke (častomarašt vaste): [[Norvegii|Norvegijanke]], [[Suomenma]]nke, [[Estinma]]nke, [[Latvii|Latvijanke]], [[Litvanma]]nke, [[Pol'šanma]]nke, [[Vaugedvenäma]]nke, [[Ukrain]]anke, [[Gruzii|Gruzijanke]] (sidä kesken [[Abhazii|Abhazijanke]] dai [[Suviosetii|Suviosetijanke]]), [[Azerbaidžan]]anke, [[Kazahstan]]anke, [[Mongolii|Mongolijanke]], [[Kitai]]nke da, [[Korejan Rahvahaline Demokratine Tazovaldkund|Korejan Rahvahaliženke Demokratiženke TazovaldkundankePohjoižkorei]]; vezivaldkundröunadvezivaldkundröunoid [[AÜV|Amerikan Ühtenzoittud Valdkundoidenke (Štatoidenke)]] da [[Japonii|Japonijanke]].

Kaik om enamba 120 tuhad jogid da ümbri 2 mln järvid Venämas. Saum vezid — 4,22%. Kaikiš pidembad joged oma (kirjamišton mödhe) [[Amur]], [[Lenanjogi]], [[Kamanjogi]], [[Jenisei]], [[Irtiš]], [[Ob']], [[Volg]]; kaikiš surembad järved (suruden mödhe) — [[Kaspijan meri]], [[Baikal]], [[Ladogjärv]] da, [[Änine]].

1993. voden [[Venälaižen Federacijan konstitucii|konstitucijan]] mödhe ({{lang-ru|Конституция}}) Venälaine Federacii om demokratine federativine valdkund [[segoitadud tazovaldkund|prezidentiž-parlamentiženke tazovaldkundaliženke]] ohjanduzmahtusenke.

Venäman pämez' om [[Venälaižen Federacijan prezident|prezident]] ({{lang-ru|Президент}}), eläjad valitas händast kudeks vodeks. Kahtenden strokun voimuz om olmas.

Venäman PrezidentoidenPrezidentiden nimikirjutez:

* [[Jel'cin Boris|Boris Nikolajevič Jel'cin]] (1991—19991991−1999)

* [[Putin Vladimir|Vladimir Vladimirovič Putin]] (2000—20082000−2008)

* [[Medvedev Dmitrii|Dmitrii Anatol'jevič Medvedev]] (2008—20122008−2012)

* [[Putin Vladimir|Vladimir Vladimirovič Putin]] (2012—tähäsai2012— tähäsai)

Käskusenandajan tobmuden ülembaine aluzkund om kaks'kodine parlament ([[Venälaižen Federacijan Federaline suim|Federaline Suim]], {{lang-ru|Федеральное Собрание}}): ülähäine kodi (palat) — [[Federacijan Nevondkund]] (ven. ''Совет Федерации''), alahaine kodi (palat) nimitase [[Valdkundaline Dum|Valdkundaližeks Dumaks]] (ven. ''Государственная Дума'').

Radonoigendajan (Elohopanijan) tobmuden ülembaine aluzkund om Venälaižen Federacijan ohjastuz ({{lang-ru|Правительство Российской Федерации}}), prezident paneb radnikusele sen ezimest — päministrad ({{lang-ru|премьер-министр}}). Valdkundaline Dum vahvištoitab päministran kandidaturad.

83 regionad mülüdas VenäläižheVenälaižhe Federacijha ([[Krim (Venäman region)|Krimad]] lugemata):

Kaik om [[Venäman federaližiden ümbrikoiden nimikirjutez|9kahesa federališt ümbrikod]] Venämas vspäi 2016.

Venäman eläjiden enambuz (2/3kaks' koumandest) eläb valdkundan [[Evrop|evropižes]] palas, toižedtoine (1/3)koumandez — [[Ural]]an taga.

79Vn 2010 rahvahanlugemižen mödhe, 77,7% Venäman eläjid oma [[venälaižed]] (sidä kesken [[kozakad]] i [[pomorad]]), 3,97% — [[kazanin totarlaižed]], 21,4% — [[ukrainalaižed]], 1,21% — [[baškiralaižed]], 1,10% — [[čuvašalaižed]], 1,0% — [[čečenalaižed]], toižed rahvahad — 10,2%, rahvahuden ozutandata — 3,9%. Venäma om äirahvahaline valdkund, kusi äjidenäjad rahvahidenrahvahad ezitajadoma elädasigähižed.

Vl 2012 Venäman päeksport oli [[kivivoi]] da [[londuseline gaz]] (45%), [[kivivoiproduktad]] (25%), [[metall]]ad da metalltegesedmetalližed tegesed (8%), himižen tegimišton produkcii (6%), mašinansauvomiženmašiništonsauvomižen sarakon produkcii (5%); toine eksport — [[söndtavarad]] (3%), [[pu (material)|pupumaterialad]] (2%).

* [http://www.govvsrf.ru/ VenälaiženÜlembaižen Federacijankäskuzkundan federaližiden valkundaližiden aluzkundoiden serversait (''govvsrf.ru'').] {{ref-ru}} {{ref-en}} {{ref-fr}}