Radon: Erod versijoiden keskes
Südäimišt om heittud Ližatud südäimišt
+ |
pEi ole vajehtusen ühthevedoid |
||
Rivi 10:
Radon om jüged inertine üks'atomine [[radioaktivižuz|radioaktivine]] [[gaz]] mujuta, maguta da hajuta. Gaz i nozoluz vauvhatudas il'mas taivazmal ičeze radioaktivižusen tagapäi.
Atommass — 222,0176. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 9,73 g/L (0 C°, 6 kerdad enamba mi [[il'm]]); 4,4 g/sm³ (kehundlämudel −61,7 C°). Suladandlämuz — 202 K (−71 C°). Kehundlämuz — 211,5 K (−61,7 C°).
Londuseline radon kogoneb nelläs radioaktivižes izotopaspäi: <sup>218</sup>Rn (T<sub>½</sub>=35 ms), <sup>219</sup>Rn (T<sub>½</sub>=3,96 s), <sup>220</sup>Rn (T<sub>½</sub>=55,6 sekundad) i <sup>222</sup>Rn (T<sub>½</sub>=3,8235 päivest). Kaik nell' kätas [[polonii|polonijaks]] čihodamižen lopus. Tetas 35 tošt radioaktivišt izotopad 193..217, 221, 223..231 atommassanke, i 12 izomärad, niiden keskes kaikiš hätkemb om <sup>211</sup>Rn 14,6 časud pol'čihodamižen pordonke, kätas polonijaks i [[astat]]aks, erašti [[francii (himine element)|francijanke]].
| |||