Vajehtuz 16. Kül’mku 2018, kell 22:17 vajehta Koiravva (pagin \| tehtud radod) 73 333 vajehtused + ← Vanhemb vajehtuz		Vajehtuz 17. Kül’mku 2018, kell 12:46 vajehta heitta Koiravva (pagin \| tehtud radod) 73 333 vajehtused + Udemb vajehtuz→
Rivi 17: '''Skopje''' ({{lang-mk\|Скопје}} [ˈskɔpjɛ], {{lang-sq\|Shkupi}}) om [[Makedonii\|Makedonijan]] pälidn da kaikiš suremb lidn. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud 1. voz'sadan meiden erad lopus kuti [[Rimalaine imperii\|rimalaine]] ''Flavia Aelia Scupi''- vai ''Flavia Scupinorum''-kolonii, paginoiš ''Skupi'' ({{lang-la\|Scupi}} i ''Scuiris''). Eländpunktan aluz om pandud 1. voz'sadan meiden erad lopus kuti [[Rimalaine imperii\|rimalaine]] ''Flavia Aelia Scupi''- vai ''Flavia Scupinorum''-kolonii, paginoiš ''Skupi'' ({{lang-la\|Scupi}} i ''Scuiris''). Amuižiden pertiden alused oma kaičenus. Voz'sadoiden hätkte oli Vizantijan i Serbijan tobmuden al. Ezmäižen Bolgarijan car'kundan Samuil-ohjandai ümbärzi lidnad seinil 10. i 11. voz'sadoiden röunal, nügüd'aigan nähtas niid kuti Skopjen lidnuz-zamk ({{lang-mk\|Скопско Кале}}). Vspäi 1392 vhesai 1912 oli [[Osmananan imperii\|Osmanan imperijan]] palaks ''Üsküp''-nimenke. Vspäi 1944 om Makedonijan Tazovaldkundan pälidnaks, oli [[Jugoslavii\|Jugoslavijan]] palaks vhesai 1992. Vozil 518, 1555, 1904 i 1963 [[manrehkaiduz\|manrehkaidused]] paniba lidnad mantazole. Vl 1689 avstrijalaine E. Pikkolomini-jenaral polti Skopjed lophu holeran pošavan tagut. ~~Lidn sijadase 238 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Lujad manrehkaidused oleldas sen tahondas.~~ == Geografijan andmused == Vl 2002 eläjiden lugu oli 506 926 ristitud, valdkundan ristitišton nelländez. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. Rahvahad (2002): [[makedonijalaižed]] — 66,7%, [[albanijalaižed]] — 20,4%, [[čiganalaižed]] — 4,6%, [[serbalaižed]] — 2,8%, [[turkad]] — 1,7%, [[bosnijalaižed]] — 1,5%, toižed rahvahad — 2,3%.▼ Lidn sijadase valdkundan pohjoižes, mägidenkeskeižes kalt'uses, Vardar-jogen randoil (388 km, maked. ''Вардар'', lankteb [[Egeine meri\|Egeižhe merhe]]), 238 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Vodno-mägi om lidnan kaikiš korktemb čokkoim, 1066 m kortte. Lujad manrehkaidused oleldas sen tahondas. Klimat om [[ven vö\|ven]] Keskmeren penen valatoitusenke. Heinkun i elokun lämuz om +23,8 C°, vilukun — +0,1 C°, voden keskmäine lämuz +12,4 C°. Paneb sadegid 483 mm vodes, 29..54 mm kuidme. Tal'v oleleb sumosine i läz lumeta. Tullei oleskeleb harvoin. Avtobusad i miniavtobusad (vspäi 2014) oma kundaližeks transportaks lidnas, tramvain jono om sauvomas.▼ == Eläjad == Vl 2002 eläjiden lugu oli 506 926 ristitud, valdkundan ristitišton nelländez. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. ▲~~Vl 2002 eläjiden lugu oli 506 926 ristitud, valdkundan ristitišton nelländez. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.~~ Rahvahad (2002): [[makedonijalaižed]] — 66,7%, [[albanijalaižed]] — 20,4%, [[čiganalaižed]] — 4,6%, [[serbalaižed]] — 2,8%, [[turkad]] — 1,7%, [[bosnijalaižed]] — 1,5%, toižed rahvahad — 2,3%. == Transport == ▲~~Avtobusad~~Kaks'žiruižed avtobusad i miniavtobusad (vspäi 2014) oma kundaližeks transportaks lidnas, tramvain jono om sauvomas. Jonused ühtenzoittas lähižidenke Evropan pälidnoidenke. Rahvahidenkeskeine soda- da civiline lendimport (''SKP'', 1,8 mln matknikoid vl 2017) sijadase 17 km suvipäivnouzmha lidnaspäi Petrovec-žilos. Tehtas reisid Evropan maiden pälidnoihe i Persijan lahten lidnoihe, om čarterreisid Turkanman i Egiptan lebutahoiže. == Irdkosketused == Rivi 31 ⟶ 43: {{Evropan pälidnad}} ~~{{stub}}~~ [[Kategorii:Skopje\| ]] [[Kategorii:Makedonijan lidnad]]

Skopje: Erod versijoiden keskes