Vajehtuz 28. Reduku 2018, kell 20:38 vajehta Koiravva (pagin \| tehtud radod) 73 352 vajehtused + ← Vanhemb vajehtuz		Vajehtuz 5. Kül’mku 2018, kell 12:26 vajehta heitta Koiravva (pagin \| tehtud radod) 73 352 vajehtused + Udemb vajehtuz→
Rivi 3: '''Neptunii''' (''Np'' — ''neptunium'' latinan kelel) om 93nz' himine element [[Himižiden elementoiden periodine tablut\|himižiden elementoiden periodižes tabludes]]. Voib löuta neptunijan Mas vaiše penikaižes verdas, 237- i 239-izotopoiden jäl'ged [[uran (himine element)\|uranan]] kivendos. SeNeptunii om ezmäine ratud transuranine element. [[AÜV\|Amerikalaižed]] himikad Edvin Mattison Makmillan da Filipp Hauge Abel'son saiba puhtast neptunijad ezmäižen kerdan ~~vl 1940~~ Berklin laboratorijas vl 1940. Element om nimitadud [[Neptun (planet)\|Neptun-planetan]] mödhe uran-elementan kartte. Neptunii da sen ühtnendad oma ~~toksižed~~radiotoksižed! == Fizižed ičendad == Neptunii om pehmed tagokaz jüžmak [[radioaktivižuz\|radioaktivine]] hobedakaz [[metall]], [[aktinoidad\|aktinoid]]. Paramagnetik. Koume allotropišt modifikacijad oma olmas: α-Np rombiženke seglusenke kändase tetragonaližeks β-formaks 282 C° lämudel, se — γ-neptunijaks kubiženke seglusenke 583 C° lämudel. Atommass — 237,048. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 20,25 g/sm³. Suladandlämuz — 912±3 K (639±3 C°). Kehundlämuz — 4447 K (4174 C°, ''ekstrapoliruidud''). Tetas 20 izotopad 225..244 atommassanke, i niiden 4 izomärad. Kaikiš hätkemb om <sup>237</sup>Np 2,14 mln vot pol'čihodamižen pordonke. == Himižed ičendad == Pind muigotub il'mas vitkos, heredamb huldutamižes. Muigotandmärad: +7..+2, tobjimalaz +5 i +4. == Kävutand == Tehtas [[plutonii\|plutonijad]] neptunijaspäi. ~~Kaik~~Ottas ~~neptunii~~kävutamižhe ~~tehtas atomreaktoriš. Teoretižikš voib säta [[atombomb]]ad madalanke massanke~~ühthesuladusiš. Kaik neptunii tegese atomreaktoriš uranaspäi laptaližiden produktoiden keskes. Teoretižikš voib säta neptunijaspäi [[atombomb]]ad madalanke massanke. == Irdkosketused ==

Neptunii: Erod versijoiden keskes