Iridii: Erod versijoiden keskes
Südäimišt om heittud Ližatud südäimišt
+ |
+ |
||
Rivi 5:
Anglijalaine S. Tennant-himik avaiži iridijan vl 1803 [[platin]]an palan ližasubstancijoiden keskes. Nimitihe elementan soliden erazvuiččen mujun mödhe ({{lang-grc|ἶρις}} «jumalanbembel'»).
Element om lujas harv londuses, ei voi löuta sidä joudjas olendas. Vl 2009 mail'man saliž oli 3 tonnad, torguzmöndarv — 35 US$ grammas (2012). Ectäs [[meteorit]]oid iridijan korktan koncentracijan mödhe.
== Fizižed ičendad ==
Iridii om löumassulatud hobedakaz [[metall|päličmänendmetall]], kova lujas. Iridii om [[platin]]an gruppan hüväsuguine metall. Kaks' londuselišt [[izotop]]ad (<sup>191</sup>Ir — 37,3%, <sup>193</sup>Ir — 62,7%), 34 ratud radioaktivišt izotopad 164..199 atommassanke i niiden 32 südäitukušt izomerad. Kaikiš hätkemb om <sup>192m2</sup>Ir-izomer 241 vot pol'čihodamiženke.
Atommass — 192,217. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 22,65 g/sm³. Suladandlämuz — 2719 K. Kehundlämuz — 4403 K.
Rivi 15:
Lujad korrozijanvastaižed ičendad oma iridijal 2000 Cel'sijan gradushasai. Nece metall jäb reakcijata muiktusidenke mitte taht arvoimižiš, eskai kaikiš vägevidenke (ozutesikš, [[carin vodk]]anke).
Ottas kävutamižhe iridijad elektrotehnikas tobjimalaz, likutimiden [[sütutamižtohuz]]il levedali. Se om hüvä katalizator mugažo. Pälöudmižsijad sijadasoiš [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|AÜV:oiš]], [[Suviafrikan Tazovaldkund|SAT:as]], [[Kanad]]as da [[Uz' Gvinei|Udel Gvinejal]].
Iridijal ei ole ičenašt biologišt rolid. Metalline iridii ei ole toksine.
| |||