Oza om ristitun olend, kudamb sättub ičeze olendan arvoimižiden kaikiš surembale südäitäudundale, elon täudusele i hamakahudele, ičeze ristitun znamoičendan elohopanendale.

An'olo Bronzino, «Ozan allegorii»

Nened disciplinad tedoitas ozan fenomenad: psihologii, filosofii, fiziologii, sociologii, ekonomine teorii, mugažo religii.

Ozan problem oli antižen etikan keskuzline kategorii. Aristotel' tedoiži sidä ezmäižel i märiči ozad ičeze Nikomahan etik-tös kuti «hengen töhišt täudes hüvädtegendas». Hüvädtegend oli se, mi vedab ozannoks.

Fiziologii

vajehta

Ozan fiziologii om muga nimitadud «ozan gormonoihe» sidodud ahthas — endorfinad, serotonin, dofamin. Endorfinad valatoittas eiforijan i ihastusen lühüdaigaližid olemižid päpaloin. Serotoninan regulärine eritand i otand neironihe sätas ozan tagamad i pit'kaigaližen küllästamižen mujandad enamba kaiked. Dofamin om serotoninha sidodud gormon i neiromediator, se om südäimine himine faktor i päaivoiden «arvlahjsisteman» palaks.

Nened faktorad abutadas kaita ristitun endokrinižen i nervsisteman oiktad radod: terveh elonlad, regulärine fizine aktivižuz, täuz' i balansiruidud sömine, besedoičend toižidenke ristituidenke.

Ozha sidodud vepsän muštatišed

vajehta

Erased muštatišed oma ottud «Mi meles, se i keles»-kogodusespäi.[1]

  • Igä elämata, oza tedmata.
  • Kaikuččel kozal om ičeze oza.
  • Laps' sündub, hänen oza-ki sündub.
  • Neiččen ezmäine oza — čoma roža.
  • Oza — ocalaz.
  • Oza ei magada.
  • Oza ei ole havad, ougale ed ota.
  • Oza kuti haragan peza. (hudr, illüzorine)
  • Ozad kädehe ed ota.
  • Ozad lepkehe ed omble (Ed omble lepkehe tütrele ozad).
  • Ozavale elo tuleb piluiš-ki läbi, a onetomal lähteb uksiš.
  • Ozavale kaik om hüvä.
  • Ozavale (mehele) kukoi-ki munib(, a ozatomale i kana ei muni).
  • Rahvahal om oza, a minai ozaine.
  • Ristitun näged, a ozad ed näge.
  • Sinun oza völ kätkes magadab.
  • Tedaižin, miše ozad ei ole, ka surman vastha mänižin.

Kacu mugažo

vajehta

Homaičendad

vajehta
  1. Mi meles, se i keles. Vepsläižed muštatišed (ladii om O. J. Žukova). — Petroskoi: «Periodika», 2018. — 96 lp. — Lpp. 31−33. ISBN 978-5-88170-307-3 (veps.) (ven.)