Novomičurinsk (ven.: Новомичу́ринск) om Venäman lidn da lidnankund Räzanin agjan suvipäivlaskmas. Se om Pronskan rajonan üks'jäine lidn da kaikiš suremb eländpunkt.

Novomičurinsk
Новомичуринск
 Lidnanznam
Coat of arms of Novomichurinsk (Ryazan oblast).png
 Flag
Flag of Novomichurinsk (Ryazan oblast).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2019-01-01) 16,503 ristitud
Pind 26,11 km²
Novomičurinsk Новомичуринск
Pämez' Aleksei Sobolev
(sügüz'ku 2017—)
Telefonkod +7−49 141-xx-xxx
Avtokod 62
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

IstoriiRedaktiruida

Eländpunktan aluz om pandud vn 1968 24. päiväl semendkud kuti Räzanin GRES:an sauvojiden žilo. Sai nimitust Ivan Mičurin-biologan (1855−1935) kanzannimen mödhe, hänen kodikülä (nüg. Mičurovk) om läz lidnad. Prefiks om erištamha Mičurinsk-lidnaspäi lähižes Tambovan agjas. Kätihe Novomičurinsk-radnikžiloks vn 1970 4. päiväl heinkud. Räzanin GRES radaškanzi vll 1973−1974. Sen ezmäine jono kävutab sijališt burad hil't (30%) i Kanskan-Ačinskan basseinan hil't (70%). Žilo sai lidnan statusad vl 1981. Vspäi 1984 vanhan stancijan pala i kahtenz' jono ottas londuselišt gazad poltuseks. GRES-24 zavodi radod vl 1988, se om Räzanin GRES:an pala vspäi 2008.

Novomičurinsk šingotase elektrusen tehmižel Räzanin GRES:an[1] abul, se om Venäman kudenz' LES vägevuden mödhe (3130 MVt) i kaikiš suremb Evropas. Toine edheotand om betontegim.

Geografijan andmusedRedaktiruida

Lidn sijadase rajonan suvipäivnouzmas, Pronin vezivaradimen oiktal suvižel randal (16 km², Okan oigedpol'ne bassein), 120 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Vezivaradimen padosein Pron'-jogel om saudud vodele 1973. Matkad Räzanihesai om 65 km pohjoižhe orhal, 80 km avtotel vai 195 km raudtel. Lähembaižed lidnad oma Skopin (passažirraudtestancii) 28 km suvipäivlaskmha orhal, 37 km avtotedme vai 35 km raudtedme, i Korablino (passažirraudtestancii) 23 km suvipäivnouzmha orhal vai 27 km avtotedme. Raudte radab lidnan suves sarakol Skopinaspäi vaiše jüguiden täht.

Novomičurinsk om lidnankundan üks'jäine eländpunkt. Lidnankundan pind — 26,11 km².

EläjadRedaktiruida

Vl 1979 žilon ristitišt oli 15 824 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 19 309 ristitud, rajonan koume videndest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 20..22 tuhad eläjid vll 1992−2008 (22 tuh. rist. vl 2001). Ortodoksižen hristanuskondan üks'jäine Jumalanmaman «Varastamatoi ihastuz»-jumalaižen pühäpert'[2] om olmas lidnas vspäi 1996.

Rahvahad (2010): venälaižed — 96,0%, ukrainalaižed — 1,2%, toižed rahvahad — 2,8%.

Professionaližen opendusen aluzkund om Novomičurinskan äisarakoine tehnikum.[3]

GalereiRedaktiruida

HomaičendadRedaktiruida

  1. Räzanin GRES ogk2.ru-saital. (ven.) (angl.)
  2. Novomičurinskan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  3. Novomičurinskan äisarakoižen tehnikuman sait (nmt-gres.ru). (ven.)

IrdkosketusedRedaktiruida



Räzanin agjan lidnad
Kasimov | Korablino | Mihailov | Novomičurinsk | Ribnoje | Räzan' | Räzanin Spassk | Räžsk | Sasovo | Skopin | Spas-Klepiki | Šack