Itigran (Ittigran) (ven.: Итыгран) om sar' Beringan meren Senävinan sal'mes, Čukotkan avtonomižen ümbrikon Providenskii-rajonan röunoiš.

Itigran (alahan) i Arakamčečen (ülähän) sared
Kitoiden allei Itigranal

Geografine sijaduz

vajehta

Itigran sijadase pohjoižhe Čukotkan nemespäi, läz longibokad Čukotkan pol'sarenn'okuspäi, 1,5 km kontinentaližes randištospäi i 3,8 km Arakamčečen-sarespäi. Pind om 55 km². Sar' vedase 13,5 km piduseks, kaikiš znamasine leveduz — 5 km.

Üläpunkt om Itigran-mägi 545 m kortte. Sarel om kaks' pen't järved — Keskmäine i Kamalikah.

Toponim

vajehta

Iginran (Игынран)-nimituz znamoičeb «händikahan peza» čukačun kelel. Eskimosan kelel Siklük (Сиклюк) om «lihakop». Om toine-ki toponiman augotižlibundan versii — čukačun Етгыран-sanaspäi, mi znamoišeb «eländkodi pol'tel». Ende mecnikad kaiken tegiba seižutest sarel, konz oigeniba regikoiril vai baidaroil Čaplinospäi Janrakinnotha. Sigä hüvä mectuz oli meriživatoile, sigä-žo tegihe surid lihavaroid.

Istorižed andmused

vajehta

Itigran-sar' om avaitud da ümbrikirjutadud Födor Litken ekspedicijan aigan vn 1828 elokus.

1940-nziden voziden augotišhesai eskimosine Siklük-žilo oli olmas sarel.

Kul'turjäl'gused

vajehta

Sar' om tetab Kitoiden allejal — amuižel eskimosan sauvusel, kudamb kogoneb kaidud maha grenlandijaižiden kitoiden pämalloiden da löugluiden paralleližiš rivišpäi. Kitoiden allei om tehtud 50-60 pämall'aspäi, 30 löugluspäi i sadoišpäi specialižešti pandud kivid. Datiruiše möhäižen Punukan periodal (XIV—XVI voz'sadad).

Irdkosketused

vajehta