Alpatov Mihail
Mihail Antonovič Alpatov (ven.: Михаил Антонович Алпатов; sünd. 20. kül'mku 1903, Sibilöv-futor (nüg. Rostovan agjas), Donan sodavägiden agj, Venäman imperii — kol. 17. tal'vku 1980, Moskv, NSTÜ) oli nevondkundaline kirjutai da istorik, istorižiden tedoiden doktor.
| Alpatov Mihail | |
| radmižen toižend: | |
|---|---|
| sündundan dat: | |
| sündundan sijaduz: |
Q4418215?, Rostovskiy Okrug[d], Don Host Oblast[d], Venemaa keisririik[d] |
| valdkund: |
|
| kolendan dat: |
17. tal'vku 1980[1] (77 vot) |
| kolendan sijaduz: |
Moskv, Nevondkundaližiden Socialistižiden Tazovaldkundoiden Ühtištuz |
.svg){kind=small}
Biografii vajehta
Alpatov openui Rostovan Donan pedagogižes školas komsomolan oigendusen mödhe vll 1923−1927, sid' radoi opendajan školas, oli školan direktoran. Vspäi 1930 ühtni kompartijha. Vspäi 1932 mez' openui Filosofijan, literaturan i istorijan institutas (Moskv), oli pästtud sišpäi i tuli aspiranturha. Suren sodan aigan radoi kompartijan instruktoran.
Sodan jäl'ghe Mihail jätkustui aspiranturad Moskvan valdkundaližes universitetas i Kundaližiden tedoiden akademijas kompartijan keskuzkomitetanno. Vl 1947 mez' vahvišti kandidatan dissertacijad, zavodi tedoradmišt kut istoriograf kerdalaz, medievist — E. A. Kosminskii- (1886−1959) i R. J. Vipper- (1859−1954) tedomehiden openik. Radoi NSTÜ:n Tedoakademijan Istorijan institutas 1950-nziš vozišpäi ičeze surmhasai. Tedomehen pätem oli «Venälaine istorine mel' i Päivlaskmaine Evrop» (ven.: Русская историческая мысль и Западная Европа), sen mödhe Alpatov vahvišti tedodoktoran dissertacijad vl 1966 i vaumiči fundamentališt ühtennimišt tedotöd, kudamb om publikoitud «Nauka»-pästandkodiš vll 1973−1985 (koume tomad, istorijan pordoidme). Tedoiži donan kozakišton istorijad mugažo.
Mez' kirjuti istorižid romanoid, tobjimalaz donan kozakišton da postimperialistižen pordon polhe.
Homaičendad vajehta
- ↑ Catalog of the German National Library
|
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |