Samarii

Samarii (Sm — samarium latinan kelel) om 62nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period).

Samarijan palaižed

62	0 2 8 24 18 8 2
Sm 150,36
Samarii

Ühthine ümbrikirjutand

Element om harv Man kores (8 grammad tonnas).

Vozil 1878−1879 francijalaižed himikad Pol' Emil' Lekok de Buabodran i Mark Delafonten avaižiba samarijan spektroskopijan abul. Hö analiziruiba samarskit-mineralad — sen formul om ((Y,Ce,U,Fe)₃(Nb,Ta,Ti)₅O₁₆).

Fizižed ičendad

Samarii om hobedaižvauged mametall. Om varmed radiacijad vaste.

Atommass — 150,36. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 7,520 g/sm³. Suladandlämuz — 1345 K (1072 C°). Kehundlämuz — 2173 K (1900 C°).

Nell' stabilišt izotopad da koume vähänradioaktivišt izotopad mülüdas londuseližhe samarijha: ¹⁴⁴Sm (3,07%), ¹⁴⁷Sm (14,99%, pol'čihodamižen pord — 106 mlrd vozid), ¹⁴⁸Sm (11,24%; T_½ — 7 × 10¹⁵ vot), ¹⁴⁹Sm (13,82%; T_½ > 2 × 10¹⁵ vot), ¹⁵⁰Sm (7,38%), ¹⁵²Sm (26,75%), ¹⁵⁴Sm (22,75%). Sen ližaks, tetas 31 ratud radioaktivišt izotopad 128..143, 145, 146, 151, 153, 155..165 atommassanke, i 12 izomärad.

Himižed ičendad

Samarii muigotub il'mas hilläšti. Ezmäi se katase Sm₂O₃-hapandusen kerthel, sid' kändase paikuižeks tuhkaks.

Kävutand

Ottas kävutamižhe ülävägeviden kaikenaigaižiden magnitoiden tehmižes. Hapandusel kreptas stöklid infrarusttad sädegoičendad vaste, kävutadas lämoinvastaižeks materialaks.

Samarijan monosul'fid (SmS) om andmiden aluz märičemha konstrukcijoiden mehanižid kingitesid. Sen monokristall generiruib termoELV 50% TTV:nke, 130 C° lämudel — 67..85%, mi endustab avarod ted elektrolikutimile avtoiden täht.

Mail'man vozne tehmine om severz'-se sadad tonnoid. Samarijan päeksportör — Kitai, mugažo om löudmižsijid AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas da Skandinavijas.

Irdkosketused

• Samarii webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz samarijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)