Indii (himine element)

Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Indii (In — indium latinan kelel) om 49nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om koumandestoštkümnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — koumanden gruppan päalagruppas), tabluden videndes periodas.

Puhtaz indii

49	0 0 3 18 18 8 2
In 114,818
Indii

Ühthine ümbrikirjutand

Element vasttase Man kores koume kerdad paksumb mi hobed, indijan pala — 0,21 grammad tonnas, voib löuta sidä puhthas olendas.

Germanijalaižed Ferdinand Raih- i Teodor Rihter-himikad avaižiba indijan vl 1863 spektroskopijal, erigoitiba puhtast metallad vodes sen jäl'ghe. Om nimitadud indigo-mujun jonon spektras tagut.

Fizižed ičendad

Indii om tagokaz, lujas pehmed hobedaižvauged metall. Kändase üläveimeks 3,41 K lämudel.

Atommass — 114,818. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 7,31 g/sm³. Suladandlämuz — 429,75 K (156,6 C°). Kehundlämuz — 2345 K (2072 C°).

Londuseline indii kogoneb kahtes izotopaspäi: stabiline ¹¹³In (4,29%) i β-vähänradioaktivine ¹¹⁵In (95,71%, T_½ — 4,4 × 10¹⁴ vot). Sen ližaks tetas 37 ratud radioaktivišt izotopad 97..112, 114, 116..135 atommassanke i niiden 47 izomärad.

Himižed ičendad

Indijan himižed ičendad lujas koskudas alüminijan da gallijan ičendoihe. Eile reakcijoid muglidenke. Muigotandmär oleleb +1..+3. Palab siniženke leskusenke il'mas enamba 800 C° lämudel i sädab hapandust.

Samine da kävutand

Sadas indijad cinkan kivendon ümbriradmiženke tobjimalaz. Kävutadas metallan enamba pol't tehmaha sensorekranid. Pätegijad vl 2016 — Kitai (290 tonnad) i Suvikorei (195 tonnad), arv — 240 US$ kilogrammas (2016).

Ei ole löutud indijan biologišt rolid.

Irdkosketused

• Indii webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz indijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)