Brom

Brom (Br — bromum latinan kelel) om 35nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om seičemendestoštkümnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — seičemenden gruppan päalagruppas), tabluden nelländes periodas.

Brom ampulas

35	0 0 0 7 18 8 2
Br 79,904
Brom

Ühthine ümbrikirjutand

Element om levitadud londuses avaros, leviganduz Man kores — 1,6 grammad tonnas; sen znamasižed koncentracijad oma merivedes (67 grammad tonnas).

Saksalaine Karl Jakob Lövih-himik vl 1825 i francijalaine Antuan Žerom Balar-himik vl 1826 avaižiba broman ripmata toine toižespäi. Nimituz libub grekan βρῶμος-sanaspäi «haiž, hajukaz».

Elementarine brom om morim, i se purustub. Solad poletas suguhimod i ottas tüništoitajaks zelläks.

Fizižed ičendad

Brom om jüged ruskedbur nozoluz lujanke pahanke hajunke. Se i artut' oma üks'jäižed elementad-nozoluded honuzližel lämudel.

Atommass — 79,904. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš, 25 C°) — 3,102 g/sm³. Suladandlämuz — 265,9 K. Kehundlämuz — 331,9 K.

Londuseline brom kogoneb kahtes stabiližes izotopaspäi: ⁷⁹Br (50,56%) i ⁸¹Br (49,44%). Tetas 30 ratud radioaktivišt izotopad 66..78, 80, 82..97 atommassanke, sen ližaks 14 izomärad om olmas.

Himižed ičendad

Brom om lujas aktivine himižešti galogen, levitadud kaikel sijal, no erazvuiččiš koncentracijoiš. Läz kaik sen ühthendad oma segojad vedes. Broman molekul om kaks'atomine — Br₂. Muigotandmär oleleb +7, +5, +3, +1, 0 i −1. Reagiruib toižidenke galogenidenke i äjidenke metalloidenke.

Kävutand

Ottas kävutamižhe lämoipalovastaižiden ližadusiden tehmižes (antipirenad), fotobumagan mujajaks palaks (AgBr), travijan azegišton palaks. Sadas AÜV:oiš i Izrailiš tobjimalaz. Meriorganizmad sätas bromorganižid ühtnendoid.

Irdkosketused

• Brom webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz bromas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)